Grčija bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov. Deset milijard evrov bo šlo na poseben račun pri stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM), ki bo namenjen ukrepom za stabilizacijo bank, 13 milijard evrov bodo Atene dobile takoj, preostale tri milijarde evrov pa na podlagi pregleda izvajanja javnofinančnih in reformnih ukrepov predvidoma v dveh delih septembra in oktobra.
Grčija bo lahko do 86 milijard evrov pomoči iz ESM črpala v prihodnjih treh letih, vendar je prvi mož ESM Klaus Regling že ocenil, da območje evra vendarle ne bo pokrilo celotne vsote. Še vedno namreč ostaja odprto sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v programu, del potreb naj bi pokrili tudi s prihodki od privatizacije, prav tako pa bi Grčija v tem času vsaj delno lahko obnovila dostop do finančnih trgov.
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je v petek znova poudarila, da je grški dolg nevzdržen. To bo zato eno od dveh ključnih vprašanj pri odločanju IMF o tem, ali bo sodeloval tudi pri tretjem paketu pomoči Grčiji. Poleg ukrepov za lajšanje dolga v IMF pričakujejo tudi bolj podrobna pojasnila reformnih in finančnih ukrepov Grčije.
Odbor izvršnih direktorjev IMF bo o sodelovanju pri novi pomoči Grčiji razpravljal predvidoma oktobra. To je pomembno vprašanje tudi za Nemčijo, ki vztraja, da sklad s sedežem v Washingtonu mora sodelovati v novem programu, čeprav po drugi strani prav Berlin vztraja, da odpis dolga Grčiji ni možen, je pa pripravljen razpravljati o njegovem prestrukturiranju.