Brglez o referendumski pobudi Radia Študent: Gre za veliko zavlačevanje, ki bo škodilo policistom

Kot je Brglez dejal na novinarski konferenci, pri pobudi za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev posebnih pooblastil vojski, nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji, kot trdijo pobudniki. Militarizacija je po njegovih besedah v zakonu preprečena z dvotretjinsko večino. Takšna večina je namreč v zakonu predvidena za dodelitev dodatnih pooblastil vojski, prav tako se lahko s takšno večino spreminja zakon o obrambi in celo ustavo.

Zatrdil je, da zakon ni imel nobenega indica militarizacije. "Sem pa vesel, da je imel določene učinke, čeprav ne velja," je dodal.

Po Brglezovih besedah je imel namreč že sam sprejem dopolnitve zakona o obrambi mednarodne politične učinke, ki so bili za državo mogoče celo pomembnejši od tistih, kot bi jih imela uveljavitev zakona.

Kot je pojasnil, je šlo v sprejeti dopolnitvi zakona sicer predvsem za to, da se je želelo policistom omogočiti lažje delo in nadomestiti moštvo. Ob tem se je Brglez zahvalil vsem, ki sodelujejo pri obvladovanju begunskega vala, da je ta "kriza čim manj boleča za nas in pod nadzorom".

Pobudniki referenduma bi morali po njegovih besedah pred začetkom zbiranja podpisov razmisliti o posledicah, kot jih je Brglez ob začetku zbiranja tudi pozval. To, kar so naredili, je po njegovih besedah "eno veliko zavlačevanje", za katerega pa ni jasno, kako dolgo bo trajalo.

Podpisi, ki so jih pobudniki v DZ vložili v sredo šest minut pred iztekom roka, so zdaj v preverjanju na ministrstvu za notranje zadeve. Dokler ne dobi sklepa ministrstva o ustreznosti podpisov, Brglez, kot pravi, ne more napovedovati časovnice nadaljnjih aktivnosti. Poudaril je, da mora v primeru ustreznosti podpisov razpisati začetek zbiranja podpisov za referendum, in sicer ne glede na spremembe ustave, ki v nekaterih primerih ne dopuščajo referenduma, denimo tudi v primeru zakonov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države in varnosti.

Glede vprašanja, ali tudi omenjeni zakon sodi med tiste, o katerih glede na ustavne določbe referendum ni dopusten, se Brglez ni želel opredeliti. Pojasnil je le, da bo DZ - če bo predložen predlog sklepa, da referendum ni dopusten - o tem odločal.

Ob spreminjanju sedanje zakonodaje glede referenduma pa bo treba po njegovem mnenju najverjetneje razmisliti o pomenu vsakega od primerov, v katerih ustava ne dopušča referenduma, in na kakšen način to postopkovno opredeliti. A za spremembo takšne zakonodaje je potrebna dvotretjinska večina in "te ni tako preprosto doseči", je dodal.

Obenem se je Brglez tudi dotaknil izredne seje o obvladovanju begunske krize, ki jo zahtevajo SDS, NSi ter poslanska skupina nepovezanih poslancev. Seja bo sklicana prihodnji teden, je napovedal. Namesto, da bi pomagali, ko je država ne po svoji krivdi v težavah, poskušajo razdirati; pod pretvezo priporočil so se celo odločili rušiti vlado, je prepričan Brglez. Kot je pojasnil, tako ocenjuje zato, ker je v pobudi tudi zahteva po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja.

Brglez je ob tem tudi prosil tako opozicijo kot pozicijo, da poskušata racionalizirati zahteve za izredne seje, saj "je treba v parlamentu poleg sprejemanja sklepov na izrednih sejah delati tudi redno", med drugim je treba obravnavati tudi proračunske dokumente, da bosta sprejeta proračuna za leti 2016 in 2017. "Tega dela ni malo," je dejal. Obenem je pozval SDS, da končno imenuje svojega podpredsednika DZ, saj bi bilo tudi tako delo DZ lažje.

Brglez je na novinarski konferenci spomnil tudi na svoj nagovor poslancem ta teden na seji DZ ob bližnjih praznikih, v katerem je med drugim predlagal minuto molka za vse žrtve vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ne glede na to, kdo, zakaj in kako jih se storil. DZ lahko po njegovih besedah s tako simbolno potezo prispeva k temu, da kot država odrastemo. "Vse, kar lahko naredimo v parlamentu, je, da pokažemo nek zgled. Kako bo to delovalo v političnem prostoru, pa, žal, nimamo nadzora," je dodal.