Prav tako ni potreben za vstop drugih držav v projekt. Obenem v SDS menijo, da je pri projektu še preveč neznank, da bi se ga začelo izvajati.
Projekta drugi tir mogoče začeti brez zaprte finančne konstrukcije, ob neznani ceni projekta in nejasnosti ali bo proga eno- ali dvotirna. Če se bo kljub neznankam z deli začelo, premier Miro Cerar po mnenju SDS nosi osebno odgovornost za negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.
Predsednik odbora za infrastrukturo in prostor pri strokovnem svetu SDS Černač je na današnji novinarski konferenci dejal, da smo tik pred tem, da bo DZ obravnaval predlog zakona o drugem tiru, ki ga je pripravila vlada. Ta naj bi, kot je dodal, na eni strani podelil koncesijo za 27 kilometrov dolgo progo državnemu podjetju 2TDK, na drugi strani pa naj bi vzpostavil mehanizme za zagotovitev sredstev za to investicijo.
"Tak zakon bi potrebovali v kolikor bi ta projekt financiral nek zasebnik ali bi šlo za javno-zasebno partnerstvo in temu nismo priča," je izpostavil Černač. Kot je dodal, model, ki je sedaj predstavljen, govori o tem, da bo projekt v celoti financiran iz javnih sredstev, in sicer državnih, evropskih, sredstev drugih držav in kreditov. "Iz tega razloga zakon za 27 kilometrov proge ni potreben," je poudaril.
Po vladnem zakonu bo po Černačevih besedah koncesija podeljena za novo progo, ne pa za obstoječo. "Torej bodo vsi, ki bodo progo uporabljali za pot proti Kopru plačali uporabnino Slovenskim železnicam, ki so upravljavec celotnega slovenskega železniškega omrežja, za povratek iz Kopra v Divačo pa bodo plačali novemu koncesionarju 2TDK," je dejal.
Razlog, ki se navaja kot potreba za sprejem zakona, je tudi vstop drugih držav v to podjetje. "Tudi zaradi tega zakona ne potrebujemo." Nič ni slabega, če želijo druge države, ki vidijo interes v infrastrukturi, prispevati delež sredstev k projektu, vendar zato ni potreben poseben zakon, potrebna je mednarodna pogodba, ki jo bo moral v vsakem primeru ratificirati DZ, je pojasnil nekdanji minister.
Černač je poudaril, da je treba pred začetkom projekta zapreti več neznank, med drugim finančno konstrukcijo projekta. Pri tem je član odbora in državni svetnik Bojan Kekec dejal, da je financiranje tako velikega projekta izredno zahtevno, še posebej v situaciji, ko se Slovenija preveč zadolžuje. "Nekako ga je treba speljati tako, da bodo obremenitve na davkoplačevalce čim manjše," je izpostavil.