Po mnenju predsednice NSi je kolebanje vladnih strank privedlo do tega, da so nekateri potencialni kupci odstopili od Telekoma Slovenije. Dodatno je k temu pripomoglo tudi vztrajanje Janka Vebra pri funkciji ministra za obrambo, ki ga je DZ nazadnje razrešil zaradi analize posledic prodaje Telekoma, je v izjavi novinarjem v DZ ocenila Novakova in izpostavila vprašanje odgovornosti za nastali položaj.
Sama pravi, da ne pozna dobro postopkov oz. cene Telekoma pred leti, denimo leta 2008. A je prepričana, da smo v Sloveniji predolgo zagovarjali državno srebrnino in s tem bistveno znižali cene podjetij in bank.
Ob tem je poudarila, da morajo biti postopki prodaje transparentni, prav tako ponudbe. "Pomembno je tudi, da prodamo v primernem času in več ne zavlačujemo, saj vrednost podjetij pada," je dejala.
Vprašanje, ali je torej Telekom bolje prodati zdaj ali pa počakati, je po njenih besedah sicer vprašanje za analitike. Sama je prepričana, da lahko v kratkem dobimo za to družbo bistveno boljše ponudbe, a če "bomo predolgo odlašali, se lahko zgodi, da dosežemo bistveno nižje cene". Spomnila je na primer prodaje Mercatorja.
Po mnenju predsednice ZaAB Alenke Bratušek Slovenija trenutno ni v položaju, ko bi morala nujno razprodajati svoje premoženje. Ponujene vrednosti za nakup Telekoma ni želela komentirati, saj, kot pravi, ni ona tista, ki je delala skrbni pregled podjetja.
"Očitno so tisti, ki so to naredili in oddali ponudbo, ocenili, da je vrednost podjetja v tem trenutku takšna. Seveda pa je zdaj na vladi in koaliciji, da se odloči, ali gre v prodajo pod takšnimi pogoji," je pojasnila. Začeti postopek pa po njenih besedah ni noben pogoj, da ga je treba tudi zaključiti, če so ponudbe neprimerne.
Na vprašanje, ali bi sama pod takšnimi pogoji šla v prodajo, je odgovorila, da že ves čas poudarja, da je treba za "vsa naša podjetja, ne samo za Telekom, treba poiskati strateške partnerje za primerno kupnino". Če navedbe v medijih držijo, to ni strateški partner, kupnina pa je neprimerna, je ocenila.
Bratuškova, kot pravi, ne čuti odgovornosti za dosedanji razplet glede prodaje Telekoma, ker je zamrznila postopek prodaje. Kot je pojasnila, je julija lani, ko je še vodila vlado, začasno ustavila postopek prodaje, da bi nova vlada imela možnost glede tega sprejeti odločitev, ki je po njihovem mnenju prava. Ko je to razložila partnerjem v tujini, so ti razumeli, kaj se je dogajalo, je pojasnila.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak, so splošna stališča stranke do privatizacije znana že desetletja in več. Kar se pa tiče Telekoma, je treba po njegovih besedah vprašati tiste, ki ga prodajajo in pri tem odločajo. "Opozicija pri tem ne odloča ničesar," je poudaril. To, ali je afera Veberkom vplivala na umik Deutsche Telekoma, naj povedo tisti, ki so dirigirali vse te zgodbe, to ni stvar opozicije, je še dodal Gorenak.
Ob tem je spomnil, da je v letih 2007 in 2008 opravljal naloge državnega sekretarja in so imeli veliko pogovorov s koalicijskimi partnerji na temo privatizacije, takrat so bili proti tudi nekateri koalicijski partnerji.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec sicer še ni slišal, kot je dejal, da Telekoma ne bi prodali. V časopisu smo namreč po njegovih besedah lahko brali, da je bolj kot sama cena pomembno, da je prodaja transparentna.
Ponudba pa je zdaj po njegovih besedah skoraj za polovico nižja od pričakovane cene. Po njegovem gre za ponudbo sklada špekulativnega kapitala, ponudbo, ki ne zagotavlja ohranjanja kakovosti storitev in delovnih mest. "Če Cerarjeva vlada še ni dokončno izgubila razuma, pričakujemo, da bo še danes ustavila postopek prodaje," je dejal Mesec.
Na ceno delnice družbe je po njegovih ocenah vsekakor vplivala tudi afera Veber. Odgovora na vprašanje, zakaj so drugi ponudniki odstopili od prodaje, nima. "Sramotno pa je, da je Cerarjeva vlada tako ponudbo sploh obravnava resno. Glede na to, da so pričakovali za delnico vsaj 200 evrov, dobili pa 132, se nam zdi prodaja nerazumna," je še dodal Mesec.
Vodje opozicijskih strank so komentirali tudi prodajo Pivovarne Laško nizozemskemu Heinekenu. Po mnenju Novakove je to priznana pivovarska znamka, kar obeta dober nadaljnji razvoj pivovarstva v Sloveniji. Če se bodo v tej družbi še naprej razvijali, po mnenju Novakove ne bo težave z zaposlovanjem. Če pa so potrebe po reorganizaciji, pa je treba to dopuščati.
Tudi po mnenju Bratuškove je Pivovarna Laško dobila strateškega partnerja. Tudi v tem primeru pa ni želela ocenjevati primernosti kupnine.
Po mnenju Meseca je Pivovarna Laško še ena od žalostnih zgodb. "Gre za podjetje, ki ima praktično monopolen položaj na slovenskem pivovarskem trgu, ki ima zagotovljeno prihodnost in delovna mesta," je pojasnil. Po njegovem mnenju je bilo podjetje v kriznih časih prodano tujemu konkurentu, ne da bi se vlada lahko sklicevala na zaveze EU ali kaj podobnega.