Bojan Korsika: Alenka Bratušek, moja dežela

No, pa pojdimo po vrsti in začnimo s primerjavo.

V Avianu takole....

Nekateri se verjetno še spominjajo, da je vojaško letalo, ki je pred leti vzletelo iz ameriškega jedrskega letalskega oporišča v italijanskem Avianu v Alpah pretrgalo kabel gondole in poslalo v smrt kakih štirideset turistov. Zgodba govori, da je poveljnik italijanskih karabinerjev ob pristanku obkolil s svojimi možmi letalo in nameraval aretirati ameriškega pilota.

Vendar, ko so se Italijani ozrli okoli sebe, so ugotovili, da so tudi njih obkolili varnostniki ameriških letalskih sil, ki so bili pripravljeni takoj streljati. Italijani so se v duhu svoje vojaške tradicije-predali.

Američani so pilota takoj prepeljali v Ameriko, medijsko dogodek praktično zatemnili in pilot je bil sprva obsojen na vojaškem sodišču pogojno, potem pa popolnoma oproščen. Enostavno si je bilo nemogoče zamisliti, da bi njihovega pilota sodili neki Italijani ali kdorkoli..

V takih stvareh je enostavno preveč stvari v igri.

...in v Ljubljani podobno

Ko so se pred tremi meseci pojavile prve vesti o možnem plagiatu Bratuškove, ki je komajda zasedla predsedniški “prestol”, je seveda opozicija dobila v roke mogočno orožje, še bolj pa kritični mediji. Nekdo, ki je osumljen kaj takega, vsekakor ne more biti predsednik demokratično izvoljene vlade. Pa vendar so istočasno začele delovati nasprotne sile, proti kateri je bila opozicja in vsaj zasilno kritični mediji, nemočni. Ameriški Slovenec je postal Stane Pejovnik, rektor ljubljanske univerze. Zelo učinkovito. Priznati morate, da Pejovnik medijsko deluje kot dobri “striček iz soseščine”, ki mu naj bi bila vsaka politika tuja. Skratka z nekajdnevnimi nastopi v prevladujočih medijih je uspel “magisterij” umakniti s prvih strani medijev. Češ, ugotovimo ali je res Bratuškova prepisovala, potem bomo ukrepali. In tako zadevo odpeljal v “Ameriko”

Kar seveda načelno ni nič narobe. Je pa narobe, če dotična postaja predsednica vlade. Če bi bilo v Pejovniku vsaj malček politične morale, potem bi moral reči, da ima Bratuškova pravico do obravnave kot vsak drug, toda zaradi resnih sumov vsekakor ne more biti predsednica vlade, oziroma politično delovati.

Ampak “striček iz soseščine” je bil tiho. Da ne govorim o tem, da so Bratuškovi delavci firme, katere nadzornica je bila “štihali vrt”. Pravično plačilo gor ali dol.

Preveč na politični tehtnici

Le največji naivneži bi lahko pričakovali, da bo “senat” Fakultete za družbene vede odvzel Bratuškovi magisterij. Enostavno preveč stvari je bilo v Sloveniji v igri. Dobesedno.

Ne gre zgolj zato, da je fakulteta bila in je dobesedno hermafrodistko zlizana s praktično vsemi slovenskimi vladami zadnjih dvajset let. S tisočerimi vidnimi in nevidnimi nitmi. Ne, šlo je za veliko več. Celoten političen kartel, ki sebe imenuje “levica”, bi bil zopet postavljen na začetek. Če bi morala Bratuškova odstopiti, bi vse postalo zopet politično majavo. Z izrednimi volitvami na čelu in slabo pozicijo Pozitivne Slovenije v začelju. In Zoranom Jankovičem pred sodiščem.

Vzeli so si razkošne tri mesece časa in našli so “salamonsko” rešitev, češ prepisovala je, toda samo pet odstotkov in zadeva zato ni plagiat. Kot da bi za ginekologa rekli, oprostite primerjavi, da je od stotih abortusov naredil le pet ilegalnih, kar je dovoljeno.

Ob obilni podpori nekritičnih medijev, je javnost bolj ali manj sprejela razlago.

Najboljša fakulteta na svetu

V deželici, kjer je petodstotno plagiatorstvo dovoljeno, se seveda nihče ne bo spraševal o topoumnosti naloge “magistrice” Bratušek. Torej, da je naloga res brez kakršne intelektualne ostrine, po zahtevnosti pa bolj nekaj boljša fakultetna seminarska naloga. In da jo bi bilo potrebno že zaradi tega zavreči. S tem bi odprli Pandorino skrinjico, kaj skrinjico krater magistrov in doktorjev zadnjih in predzadnih let.

Na fakultetii za družbene vede seveda zaradi tega ni niče protestiral. Vsi so lepo tiho. Profesorji, asistenti, študentje in ostala fakultetna druščina.

Če bi svetovni indeksi, ki merijo kvaliteto šol, merili tudi oportunizem, potem bi bila Fakulteta za družbene vede vsekakor pri vrhu.

Janez Janša je pa satan

Ko je Janševa vlada želela priškrniti sredstva tudi univerzam, pravičeno seveda, je iz svoje podstrešne sobice iz ljubljanskemariborskekoprskonovogoriškenovomeškekranjske “univerze” prilezel tudi zadnji asistentek in togotno stegoval svoje ročice.

Rektor Stane Pejovnik je dnevno nastopal v medijih in po domače razlagal o ogroženosti “akademske svobode”, akademski predanosti “resnicoljublju” itd.. Saj veste, akademiki so zelo podobni vatikanski kuriju. Prej se odrečejo 9/10 svojih resnic, kot 1/10 svojih materialnih koristi.

Žal jim je Janša po svoje šel na roko, saj je svoje sicer dobre in potrebne ukrepe zavil v ideološki celofan, ki je bil za večino nesprejemljiv.

Akademik Veljko Rus

Ne samo, da so bili vsi tiho, nihče, zelo malo se jih je na glas vprašalo, kako je lahko akademik Veljko Rus odobril, da je takšna seminarska naloga meso postala, oziroma magistrica? Da bi se Rus sam posul s pepelom, seveda ni pričakovati.

Pa pustimo tudi ob strani dejstvo, da pri Rusu piše, da je sociolog, tekst, ki naj bi bil magisterij, pa je popolnoma ekonomska tema.

Akademija

To vprašanje bi morala načeti sama Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ampak tudi oni so lepo tiho. Ampak tudi to bi lahko pričakovali.

Akademija, ki ima med svojimi člani še vedno navedenega kot člana jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita (plus  Od take ustanove seveda ni pričakovati, da bo vsaj malo kritična. Izbris Tita bi pomenil vsaj minimalno samorefleksijo, kar pa očitno slovenski akademiki niso sposobni. Torej, kdo bi se zaradi tega razburjal in kalil akademski mir.

Tu mi bo marsikdo oponesel,v stilu “zgodovinarja” Boža Repeta, češ pri Titu ni bilo vse slabo. Res je, bil je medijske izredno privlačen, toda na koncu dneva je vladal s politično policijo, ki ti je hitro priletela na vrat, če si mislil s svojo glavo.

Torej, zakaj bi odpirali vsa ta neprijetna vprašanja? Sploh pa, koga pa zanima preteklost?

In “magistrica” Bratušek je le nekoliko nadležen komar, ki za hip skali popoldanski akademski dremež in odleti naprej.

Homo slovenicus

Zaradi tega, ker je postala Alenka Bratušek magistrica, ne bo nekih hitrih in vidnih posledic. Razen tega, da se bosta oportunizem in akademsko klečeplazenje pred oblastjo še poglobila. Vsem je bil poslan jasen signal, še najbolj tragično, da predvsem mladi generaciji, da se oportunizem splača, da je “lezenje v rit” (Nataša Pirc Musar), moralna vrednota Slovenije. Razen, da se bo anevrizma v možganih še bolj napela.

Ko bo Slovenec (tu govorim v moški spolni obliki, se ve pa da velja tudi za žensko) v prihodnosti končal svoj genetski razvoj, bo imel vsak svojo lastno hišo, ki bo tudi občina, sodišče, policijska postaja in seveda univerza. Z vsemi Slovenci se bo tožil in vsi Slovenci bodo tožili njega. Predvsem pa bo vedno oportunistično tiho, tudi takrat, ko bodo odvlekli njegovega soseda.

Vrh geneze pa bo Slovenec dosegel, ko bo tiho, ko bodo odvlekli tudi njega samega.