Glavna priporočila ECB glede koncepta reševanja slabih terjatev bank je mogoče strniti v nekaj točk.
Prvič, ECB razume, da zakon o slabi banki “predstavlja le osnovo za delovanje” DUTB (Družbe za upravljanje terjatev bank) in SSB (Sklad za stabilnost bank) ter za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Sloveniji” in da bodo “podrobna pravila določena v podzakonskih aktih, ki jih bo sprejela vlada.” ECB si želi, da se “slovenski organi o podzakonskih predpisih z njo pravilno posvetujejo“.
Drugič, ECB si želi večjo vlogo Banke Slovenije, in sicer bi BS “morala biti kot bančni nadzornik aktivneje vključena v dejavnosti DUTB, zlasti v postopke, v katerih se določijo banke, ki bodo deležne ukrepov po predlogu zakona, in v postopke, v katerih se določi premoženje, ki se prenese na SSB, in njegova vrednost“.
Tretjič, ECB skrbi primernost načina dokapitalizacije bank s strani SSB in primernost obveznic, ki jih bo ta izdala DUTB, za zavarovanje v operacijah Eurosistema. ECB namreč v splošnem daje prednost izdajam delnic za denarne vložke, dokapitalizacije s stvarnim vložkom pa samo, če gre za povečanje osnovnega kapitala banke na podlagi dodatnega ukrepa Banke Slovenije. Za ECB namreč z vidika finančne stabilnosti “takšno nalaganje obveznic, ki jih izda DUTB, ki je v lasti države, v banke sicer ni zaželeno, saj krepi povezanost med državo in bančnim sektorjem.“Nadalje ECB skrbi, da bi se obveznice in finančni instrumenti, ki jih bo izdala DUTB, uporabili za dokapitalizacijo bank.
Natančneje, ECB pravi, da bi se v primeru, “ko bi se rekapitalizacija kreditne institucije z namenom povrnitve solventnosti opravila z neposredno naložbo dolžniških instrumentov, ki jih izda država, kasneje pa bi se te obveznice ali finančni instrumenti uporabili kot zavarovanje v centralnobančnih
likvidnostnih operacijah, pojavilo vprašanje denarnega financiranja, če za takšne državne dolžniške instrumente ne bi bilo alternativnih, na trgu temelječih virov financiranja.”
ECB naprej pravi še, da si v primeru finančnih instrumentov, ki jih bo izdala DUTB in ki morajo imeti značilnosti, da zadostijo pogojem ECB za financiranje finančnih institucij, jemlje “izključno pravico”, da “odloči, na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ali zavarovanje izpolnjuje merila, ki so določena v okviru Eurosistema za zavarovanje“.
Četrtič, v zvezi s fiskalnimi posledicami zakona o slabi banki ECB pravi, da v zakonu ni dovolj natančno določeno, “pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu se država lahko dodatno zadolži za financiranje SSB“. ECB pravi, da bi bilo treba določiti, kako se bodo vrednotile terjatve, prenesene na SSB ter kakšni diskontni faktorji se bodo uporabili. Da bi omejili morebitne fiskalne posledice zakona pa bi bilo treba določiti omejitve za sodelovanje SSB pri dokapitalizaciji bank.
In zadnjič, glede upravljanja DUTB ECB priporoča, da se v upravni odbor “imenuje nekaj neodvisnih direktorjev, s čimer bi se DUTB omogočilo, da se lažje upre morebitnim pritiskom posojilojemalcev in bodočih kupcev premoženja, ki bi zahtevali ugodnejšo obravnavo.” Prav tako pa si želi, da bi bila bolj jasno določena razmejitev, “katere vrste odločitev bo sprejemala medresorska komisija in katere odločitve bodo delegirane upravnemu odboru DUTB“.
Če povzamem, ECB ni raztrgala zakona o slabi banki, pač pa je opozorila na nujnost sprejetja bolj natančnih izvedbenih podzakonskih aktov, s katerimi se bodo bolj natančno določili načini dokapitalizacije bank, način vrednotenja slabih terjatev ter upravljanje slabe banke. Predvidevam, da sta v vmesnem času finančno ministrstvo in Banka Slovenije te podzakonske akte že pripravila in jih poslala “požegnat” ECB. Brez “žegna” ECB seveda pade v vodo celoten koncept sanacije bank prek slabe banke.
IZ BLOGA JOŽETA P. DAMIJANA
http://damijan.org/2013/01/29/kaj-skrbi-ecb-glede-slovenske-slabe-banke/