Bo ministrstvo zaradi ustavnega sodnika Jakliča spreminjalo zakon?

Z ustavnega sodišča so danes namreč sporočili, da so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, in ocenili, da bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču.

"Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno, in ne samo izhajajoč iz vidikov (le enega) konkretnega primera," pa o pobudi večine ustavnih sodnikov pravijo na ministrstvu za pravosodje.

Na ministrstvu bodo sicer predlog proučili oz. opravili premislek glede nadaljnjih korakov. Pri tem bo treba najprej sprejeti odločitev glede zakonskih podlag, ki so potrebne sprememb. Kot namreč ugotavljajo, iz stališča ustavnega sodišča izhaja, da predlagajo, naj se to vprašanje ureja v zakonu o ustavnem sodišču in ne v kakšnem drugem zakonu. Kakšen drug organ, na primer Komisija za preprečevanje korupcije, pa bi lahko imel drugačno mnenje, na primer predlog za urejanje tega vprašanja na sistemski ravni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, opozarjajo na ministrstvu za pravosodje.

Razprava o morebitni potrebi po spremembah ustavnega sodišča se odpira po poročanju Mladine, da je bil ustavni sodnik Jaklič v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

Od izjave večine ustavnih sodnikov so se sicer ogradili sodniki Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič, ki nasprotno ocenjujejo, da je zakon v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen.