Bo minister Podgoršek prisluhnil podjetjem in umaknil škodljiv ukrep?

Ministrov predlog namreč uvaja kapico na neposredna plačila kmetijskim podjetjem na višini 100 tisoč evrov, kar pomeni 85 % zmanjšanje neposrednih plačil kmetijskim podjetjem v primerjavi z danes opozarjajo v ZKŽP in dodajajo, da je minister kapico uvedel brez predhodne analize. »Ta kapica je bila uvedena brez narejene analize učinkov na podjetja in na celotni sistem – kot na primer učinek na kooperante in živilsko industrijo, cene živil, ohranjanje delovnih mest ter vitalnega podeželja. Konkurenčnost sistema se bo zato bistveno poslabšala, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, sploh če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja,« v imenu članstva opozarja Tatjana Zagorc, direktorica ZKŽP. V Zbornici so prepričani, da bi lahko minister v skladu z evropsko uredbo za pripravo strateškega načrta našel boljšo rešitev, ki bi uravnoteženo spodbujala razvoj kmetijske in živilske dejavnosti. Po njihovem, je ena takšnih rešitev znotraj evropskih pravil upoštevanje kapice skupaj s stroški plač zaposlenih ali degresija plačil za osnovno dohodkovno podporo za trajnost.

S 60 traktorji do 100 milijonov evrov

Tudi Sindikat kmetov Slovenije je konec avgusta na največjem kmetijskem sejmu Agra ministru nazorno pokazal, naj resno razmislil o nadaljevanju usklajevanj okoli SKP, saj si se z okoli 60 traktorjev pripeljali kar na sejem, kjer so kmetje zahtevali dodatnih 150 milijonov evrov iz nacionalnih sredstev ali drugih virov. Podgoršek jim je sicer takrat obljubil, da se bodo – če bo treba – usklajevali do zadnjega diha. Na Agri v Gornji Radgoni sta nato sindikalist Anton Medved in kmetijski minister Jože Podgoršek obelodanila, da bo Vlada za strateški načrt kmetijske politike namenila dodatnih 100 milijonov evrov. Kmetje bi torej morali biti sedaj zadovoljni. Kakšne načrte pa ima minister Podgoršek z največjimi domačimi kmetijskimi in živilskimi podjetij, ki predstavljajo temelj slovenske samooskrbe, pa bomo videli v nadaljnjih pogajanjih v kolikor jim bo minister seveda prisluhnil.

Bodo zaradi načrta cene slovenske hrane višje?

Slovenska kmetijska podjetja povezujejo več kot 3.500 kooperantov in tržno usmerjenih družinskih kmetij, na samo 6 % kmetijskih površin pa skupno zagotavljajo kar dve tretjini kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Zdaj je njihovo financiranje ogroženo, so prepričani v Zbornici, kar bi lahko postopno vodilo v razlike v cenah surovin, večjo odvisnost od uvoza surovin in živil iz drugih držav. Po njihovem se bo poslabšala tudi socialna slika podeželja, saj bodo takšni kmetijski politiki, kot jo predvideva predlog strateškega načrta, sledila odpuščanja, zapiranja dejavnosti in s tem manj prilivov v davčno in zdravstveno blagajno.

Končni predlog strateškega načrta SKP naj bi na vladi sprejeli proti koncu letošnjega leta, podjetja pa si do takrat želijo več usklajevanja z ministrom. Po njihovem je namreč ključno, da v sklopu SKP odgovorimo, ali želimo kot suverena država sami poskrbeti za prehransko samooskrbo ali pa sprejmemo odločitev, da bomo v prihodnosti povsem odvisni od uvoza hrane in surovin iz drugih držav. Slednje se bo namreč zgodilo, če bo takšen načrt sprejet, še pravijo. Kot je bilo razbrati iz zadnje novinarske konference ministra, je ta le pripravljen na nadaljevanje usklajevanj s slovensko agroživilsko industrijo. Ali bodo uspešna in jim bo minister prisluhnil, kot je kmetov, pa bomo videli v nadaljevanju.