Na sadjarskem posvetu o rešitvah za resno stanje v slovenskem sadjarstvu

Napovedi za letošnje leto napovedujejo za skoraj 60 % zmanjšanje pridelka jabolk v Sloveniji. Na podlagi tega je ključno, da se sadjarstvu nameni posebna pozornost preko intervencij v novem strateškem načrtu ter se sektor hkrati umesti med tiste, ki bodo deležni posebnih podpor. Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktor podjetja Evrosad je opozoril na žalostno stanje po zadnjem neurju. »Za sadjarje je zato še posebej pomembno, da so ustrezno obravnavani v strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Pričakujemo, da bo sektor sadjarstva deležen ustreznih intervencij, da bo vključen v proizvodno vezane podpore, da bodo podpore za sadje in zelenjavo namenjene vsem upravičencem ne le skupinam in organizacijam proizvajalcev, zlasti tistim sadjarjem, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbeno sodelovanje«, je še dodal Kozole.  

Na ravni EU se po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) za letos ocenjuje, da se bo obiralna sezona zamaknila za najmanj teden dni. Napovedujeta se 28 % zmanjšanje proizvodnje pri hruškah in 10 % povečanje proizvodnje jabolk. Stanje na področju pridelave jabolk kaže, da bo v državah EU proizvedeno 11.735.000 ton jabolk. Po drugi strani pa je pridelava hrušk najnižja v zadnjih desetih letih. Istočasno se povečuje ekološka pridelava, ki bo po napovedih dosegla približno 6 % celotnega pridelka EU.

Že šesto leto zapored se sadjarji srečujejo z velikimi škodami. Nasadi so letos utrpeli škodo zaradi naravnih nesreč kot sta pozeba ali toča. Letina jabolk bo zaradi pozebe porazna, dodaten izpad pa bo ob obiranju zaradi posledic pozebe, je še dejal Kozole. Škoda na hruškah bo več kot 90-odstotna, ostalega sadja pa skoraj ni bilo, razen jagod, za katerimi je ena boljših sezon.

Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v nagovoru izpostavil, da se na področju sadjarstva v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027 načrtujejo številne intervencije, s katerimi bomo pomagali sadjarjem. Med drugim lahko izpostavimo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam in bolj okolju prijaznem kmetovanju, naložbe v integrirano pridelavo, promocijo, zavarovanje letine in proizvodnje ter druge intervencije. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obenem izpostavil pomen pomoči sadjarjem zaradi naravnih nesreč in njihove vključitve v shemo izbrane kakovosti Slovenije za sadje in shemo šolskega sadja.