Kmetijska in živilska podjetja nad trenutne razmerje s prilagajanjem in z inovativnostjo

»Sektor, ki skrbi za oskrbo z živili, se je med koronavirusno krizo pokazal kot izjemno pomemben za zagotavljanje nemotene oskrbe prebivalcev. Epidemija je namreč na pridelavo in predelavo hrane močno vplivala – predvsem glede sprememb na trgu in odnosov deležnikov v agroživilski verigi, je poudarila. Vsi smo lahko opazili spremembo nakupnih navad, na proizvodnjo živil pa je vplivalo tudi zaprtje nekaterih dejavnosti,« je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjana Zagorc. Mnogi proizvajalci so namreč tako rekoč čez noč ob velikih zalogah ostali brez odjemalcev. Pri tem je direktorica izpostavila predvsem izpad naročil zaradi zaprtja javnih zavodov in gostinskih obratov, ki ga je po njenih besedah težko nadomestiti. »Sektor pa iz naslova javnih naročil letno prejme okoli 120 milijonov evrov prihodkov.«

Ključno je urejeno pogodbeno sodelovanje

Mnogi kmetje opozarjajo, da so odkupne cene kmetijskih surovin prenizke in v mnogih primerih ne pokrivajo več niti stroškov pridelave, maloprodajne cene pa se obenem zvišujejo. »Za urejene razmere v agroživilski verigi, ki omogočajo tudi ustrezne odkupne cene, so ključne dolgoročne pogodbe, ki tako rejcem kot odkupovalcem zagotavljajo predvidljivost in stabilnost. Nekateri kmetje jih imajo, drugi pa so se raje odločili za prodajo v tujino, kar prinaša drugačna dobaviteljska razmerja,« je poudarila dr. Zagorc. Posamezni kmetje, ki z domačo živilsko industrijo že nekaj časa niso sodelovali, so po izbruhu krize na izvoznih trgih pričakovali, da bo surovine kar čez noč začela odkupovati domača industrija. Razmere so bile po njenih besedah neurejene že pred koronavirusno krizo, a jih je šele ta zares razgalila. »Eden od nujnih pogojev za izboljšanje odnosov v agroživilski verigi je torej urejeno pogodbeno sodelovanje. Slovenska kmetijska in živilska podjetja si želimo s svojimi partnerji graditi dolgoročne trajne poslovne odnose, krepiti verigo, se razvijati, spodbujati inovativnost ter slediti ciljem krožnega gospodarstva in digitalizacije, ki zagotavljajo večjo konkurenčnost celotnega sektorja. Vedeti je namreč treba, koliko potrebujemo in koliko lahko proizvedemo,« je izpostavila direktorica zbornice, ki predstavlja največje reprezentativno združenje kmetijskih in živilskih podjetij v Sloveniji.

Posledice dviga minimalne plače in t. i. uravnilovke

Opozorila je tudi na posledice dviga minimalne plače, ki bo nekaterim podjetjem v panogi povzročil nemalo preglavic. »Ne gre le za zvišanje stroškov dela, temveč tudi storitev, ki se bodo temu prilagodile,« je ocenila. Boji se tudi pojava t. i. uravnilovke, ko bo minimalna plača dosegla raven ostalih plač v podjetju. Strinja se, da bo začasno državno subvencioniranje dviga posledice sicer omililo, a bo to le kratkoročna rešitev. Kot pozitivno pa je izpostavila vse večjo mero inovativnosti podjetij in njihove zaveze k izboljšanju kakovosti živil. »Inovativnost bo pripomogla tudi k hitrejšemu okrevanju po koronavirusni krizi. Podjetja, ki so pred največjimi izzivi, verjetno razmišljajo ravno o tem, kako prilagoditi prodajne kanale in kakšne proizvode razvijati, da se bodo še bolj približala potrošnikom,« je strnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki predstavlja največje reprezentativno združenje kmetijskih in živilskih podjetij v Sloveniji.