Bo Bruselj danes odobril pomoč slovenskim bankam?

To so sicer neuradne informacije, ki jih ni želel uradno potrditi nihče, niti slovenski finančni minister Uroš Čufer, ki je dejal le, da upa, da bodo odločitve čim prej. "Pričakujem čim več čim prej," je vse, kar je želel v povezavi s tem povedati minister danes ob prihodu na izredno zasedanje evroskupine v Bruslju.

Po evropskih pravilih o državnih pomočeh za banke je pogoj za odobritev načrt prestrukturiranja za vsako banko, ki mora izpolnjevati tri merila: zagotoviti zmožnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.

Načrt prestrukturiranja za posamezno banko vključuje tako predvideno pokritje kapitalskih potreb z državnim denarjem in prispevkom podrejenih upnikov kot prenos slabih terjatev na slabo banko, saj gre tudi v tem primeru za državno pomoč, če se prenos ne izvede po tržni ceni.

Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. V primeru začasne odobritve državne pomoči za Abanko torej ta ne bi vključevala tudi odobritve prenosa terjatev na slabo banko, saj se ta opredeli v načrtu prestrukturiranja.

Izjemna okoliščina, v kateri lahko Bruselj državno pomoč odobri začasno, bi na primer bila, če bi Banka Slovenije ocenila, da bi lahko banka brez dokapitalizacije izgubila licenco, oziroma če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti, so minuli teden pojasnili viri v Bruslju.

V takšnih izjemnih okoliščinah je komisija v začetku septembra začasno odobrila načrte Slovenije, da v sklopu urejene likvidacije zagotovi 540 milijonov evrov državnih poroštev za Factor banko in 490 milijonov evrov poroštev za Probanko. Ocenila je namreč, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo izkrivili konkurence.

Po zeleni luči Bruslja za dokapitalizacijo bank in po prenosu slabih terjatev na slabo banko se bo morala Slovenija osredotočiti na prestrukturiranje podjetij, je sicer danes poudaril Čufer. "Najpomembneje je, da čim prej začnemo prestrukturiranje podjetij, eno po eno, sicer pa nas vzporedno čaka še slovenski državni holding," je minister opredelil prioritete za naprej.

V povezavi s prenosom na slabo banko je pojasnil, da je prvi korak krovni sporazum za prenos slabih terjatev v zameno za obveznice, ki jih izda Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in za katere jamči država, v višini 1,6 milijarde evrov. Potem pa se bodo terjatve do podjetij prenašale postopno z ustrezno hitrostjo.

Minister Čufer je v Bruselj na izredno zasedanje evroskupine pripotoval z investicijskih pogovorov v Londonu, kjer je podrobno predstavil izid bančnega pregleda. "Zanimanje investitorjev je že nekaj časa prisotno, Slovenijo podrobno spremljajo (...) Vidi se, da cenijo, kar smo naredili, ker so tudi obrestne mere na trgu padle. Mislim, da je to dober znak," je poudaril.

Na vprašanje, kdaj bo šla Slovenija znova na trg, pa je minister Čufer odgovoril, da smo na trgu že ves čas prisotni. Sicer pa je še pojasnil, da bomo zdaj najprej počakali, da se razjasni, kje so obrestne mere, potem pa bomo šli na trg.