Če je država delničarka banke, lahko v tej vlogi sodeluje pri njenem reševanju. "Tako je bilo pri nizozemski banki SNS, ki smo ji že pomagali in s tem v njej pridobili delež. Ko smo SNS letos nacionalizirali, je država delež v banki v celoti izgubila. Taka so pač nova evropska pravila državnih pomoči," je ponazoril.
Čeprav se v Sloveniji pojavljajo nasprotovanja, minimalna pravila o državni pomoči zapovedujejo, da je mogoče sodelovanje pri reševanju banke zahtevati od delničarjev in imetnikov podrejenega dolga. "Pika. Tu smo trenutno," je poudaril Dijsselbloem.
Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnje uveljavljena pravila o reševanju in sanaciji bank po direktivi, ki pa še ni sprejeta. "Po trenutnih pravilih pa pri reševanju ne bodo sodelovali imetniki depozitov nad 100.000 evri," je pojasnil.
V Sloveniji imetniki podrejenega dolga napovedujejo tožbe. "Vsak ima pravico, da gre na sodišče. A Slovenija ni edina, ki ima uzakonjena ta pravila, to sta naredili že Španija in Nizozemska, na koncu bo tako v vseh članicah, ker bodo morale v svoj pravni red prenesti direktivo o reševanju in sanaciji bank, ko bo sprejeta," je ocenil prvi mož evroskupine.
"Ne vidim razloga, zakaj ta pravila ne bi vzdržala na sodišču," je nadaljeval in zavrnil očitke, da nova pravila veljajo retroaktivno. "V normalnih razmerah lahko vlagatelj z naložbo v papirje podjetja pridobi ali pa izgubi. Kot vlagatelj prevzame naložbeno tveganje. V bistvu je bil v zadnjih petih letih pri bankah položaj obrnjen - če je bila banka pred propadom, ji je na pomoč priskočila država, to pa ni normalno."
V Sloveniji je na tem področju od aprila aktivno zlasti Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki bo zgodaj popoldne svoje pomisleke in nasprotovanja temu izrazilo na novinarski konferenci.
Kot poudarjajo, imajo slovenske sistemske poslovne banke skupaj 275 milijonov evrov hibridnih in podrejenih obveznic, v njih pa so za razliko od Cipra neposredno ali posredno preko institucionalnih vlagateljev (pokojninskih skladov, zavarovalnic, vzajemnih skladov ipd.) naloženi življenjski prihranki delovnih ljudi.
Predlog novele zakona o bančništvu, ki je v parlamentarni proceduri - v sredo ga bo pod drobnogled vzel odbor za finance in monetarno politiko, DZ pa naj bi o njem razpravljal in odločal prihodnji torek - povzema evropske zahteve, v MDS pa mu odločno nasprotujejo. "Ta po eni strani protiustavno retroaktivno posega v pravice, navedene v prospektih izdajateljev, po drugi pa povečuje tveganost vseh novo izdanih kapitalskih dolžniških finančnih instrumentov," so prepričani.
Njihove alternativne predloge sta ministrstvo za finance in Banka Slovenije zavrnili, po pisanju današnjega Dnevnika pa jih je zavrnila tudi Evropska komisija, kar je v skladu s tem, kar je za Finance izpostavil Dijsselbloem. "Podrejeni dolg mora biti pretvorjen v navadne delnice ali odpisan, še preden država izvede dokapitalizacije bank," je odgovor komisije povzel Dnevnik.