O izbrisu podrejencev piše tudi Bloomberg, Kotnik udriha po Jazbecu, Masten vrača Kotniku

Sprejem zakona, ki bi razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic omogočil odškodninske tožbe, bi bil podoben odprtju Pandorine skrinjice, je za Bloomberg povedala Otilia Dhand iz  bruseljske družbe za finančno svetovanje Teneo Intelligence. Slovenski zgled bi namreč lahko privedel po podobnih primerov v vseh državah, kjer so države reševale banke.

Evropska unija je Sloveniji odobrila 3,2-milijardno reševanje največjih bank, a pod pogojem, da breme reševanja ne bo padlo le na pleča davkoplačevalcev, temveč tudi vlagateljev. Slednji se že nekaj let borijo za povrnitev izgubljenih vložkov in opirajo se na sodbo slovenskega ustavnega sodišča iz leta 2016. To je odločilo, da čeprav zakon ni protiustaven, hkrati ni zadostno zaščitil vlagateljev.

Sodišče je zato državnemu zboru naročilo popravo zakona o bančništvu, a zaukazani šestmesečni rok za sprejetje popravkov je že davni minil. Cerarjeva vlada je novembra lani v DZ poslala zakon, ki bi razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic omogočil vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisov v bankah, a predlog zakona ni dobil podpore v parlamentu. Evropska centralna banka je lani opozorila, da bi lahko bilo sprejetje takega zakona v nasprotju s pravili EU. Ni še jasno, ali bo vlada Marjana Šarca zakon ponovno predlagala.

Ekonomist Igor Masten je Bloomberg opozoril, da so nekateri ukrepi v predlaganem zakonu v nasprotju z normami neodvisnosti centralnih bank in da bi lahko imeli od zakona korist špekulanti.  

Razlastitev je v Bloomergu branil tudi že bivši guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki se je zaradi reševanja bank znašel v policijski preiskavi. Jazbeca je Evropska komisija februarja imenovala za člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje, po njegovem odhodu v evropsko službo pa banko Slovenije začasno vodi viceguverner Primož Dolenc. Tega je predsednik države Borut Pahor nedavno predlagal tudi za guvernerja, a med strankami za zdaj nima zadostne podpore za imenovanje. Bloomberg je izpostavil, da je bil Dolenc visok menedžer Abanke, ki jo je nekaj let kasneje morala reševati država, podobno pa velja za njegovo namestnico Ireno Vodopivec, ki je bila v nadzornem svetu Abanke.

Bloomberg tudi piše, da je po Jazbečevem odhodu prišlo do čiščenja v njegovem nekdanjem uradu in da je več njegovih sodelavcev moralo zapustiti Banko Slovenije. »Končni cilj vsega tega je, da investitorji dobijo svoj denar nazaj, centralna banka pa se lahko pretvarja, da nič vedela o podrobnosti reševanja bank,« je dejal Jazbec za Bloomberg. Opozarja, da bi bil tak razplet precedens in da bi lahko za nazaj izpodbijali vse odločitve centralnih bank.

Na Bloomebergov članek se je odzval kolumnist Financ Tadej Kotnik, sam razlaščenec in pobudnik zahteve za oceno ustavnosti izbrisa. Kotnik se je v kolumni za Finance lotil Jazbeca, nekdanje premierke Alenke Bratušek in Mastena, ki jim je očital, da skušajo ovirati policijsko preiskavo izbrisa, Mastenu pa je še navrgel, da se požvižga na ustavo.

Masten ob teh očitkih ni bil tiho in se je odzval na Twitterju. Kotnika je obtožil zavajanja in dodal: »Ravno prizadevanja njemu podobnih, so glavna ovira, da bi nepoučeni investitorji v izbrisani podrejeni bančni dolg, skladno s prakso drugih držav, bili deležni ustrezne zaščite skladno z odločitvijo US RS.«

Kotnikovo sklicevanje na neodvisne strokovnjake iz odredbe o preiskavi Banke Slovenije je Masten označil za manipulacijo: »'Neodvisni strokovnjaki' so spregledali, da je pregled aktive bank, skladno z AQR priročnikom ECB, bil skladen z MSRP.«

»Uveljavitev mednarodne prakse (premoženjski ter časovni cenzus nakupov, identifikacija) bi koristila nepoučenim investitorjem, ne pa finančnim mrhovinarjem. Velik izziv za novo vlado,« je še tvitnil Masten.