"Blejska sramota": Oman naj bi le prodal razpadajočo Riklijevo vilo

Riklijeva vila na Bledu propada že več desetletij. Njen lastnik je dolgo iskal soinvestitorja za obnovo, stavba pa je v že tako slabem stanju, da je zavod za varstvo kulturne dediščine dovolil rušenje. Po neuradnih podatkih se je sedaj lastnik odločil za prodajo vile, ki morda tako vendarle ne bo več dolgo blejska sramota.

Vilo ob Blejskem jezeru pod Blejskih gradom in cerkvijo sv. Martina je v zadnji četrtini 19. stoletja dal zgraditi švicarski naravni zdravilec Arnold Rikli, ki je na Bledu razvil središče za premagovanje bolezni in utrjevanje zdravja. Stavbo je uredil kot zdraviliški objekt z jedilnico, kuhinjo in upravnimi prostori, v parku pa je bilo 34 lesenih bivalnih ut.

Stavba, ki je bila prezidana leta 1905 in je že dolgo le ruševina, je bila leta 1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Tedaj je vilo v že dokaj slabem stanju od Kompasa kupil poslovnež Nicholas Oman, ki je danes znan predvsem po orožarskih aferah in obsodbi zaradi pedofilije v Avstraliji, kjer živi.

Z vilo se je ukvarjal njegov sin Mark Oman, ki je dolgo neuspešno skušal zbrati sredstva za njeno prenovo, tudi prek razpisov ministrstva za kulturo. Načrtoval je ureditev stanovanja, Riklijeve spominske sobe in restavracije. Kljub pridobitvi gradbenega dovoljenja leta 2007 obnova ni bila izvedena.

Pred dvema letoma je blejska občina s soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine sprejela podrobni prostorski načrt za to območje, ki namesto obnove ruševine omogoča njeno odstranitev in nadomestno gradnjo, kar bi lahko bilo privlačneje za investitorja. "Sedaj pa je na lastniku, da se bo odločil, ali bo stavbo podrl, obnavljal ali pa jo bo prodal," je za STA pojasnil direktor blejske občine uprave Matjaž Berčon.

Po neuradnih podatkih naj bi se Oman odločil za prodajo nepremičnine. Za pojasnila ni dosegljiv, ker je v Avstraliji. Na blejski občini pa upajo, da se bodo zadeve vendarle hitro odvile, da bo prišel novi lastnik in, kot se nadeja tudi Berčon, "odstranil to blejsko sramoto".

Morebitnemu investitorju prostorski načrt daje več manevrskega prostora, tudi kar se tiče same nadomestne gradnje. Medtem ko je bila tam prej mogoča le gostinska dejavnost, je zdaj možno urediti tudi namestitvene kapacitete, kar je prav tako bolj atraktivno za investitorje, je prepričan Berčon.

Poleg tega za nadomestno gradnjo ni potrebno, da je replika obstoječe, ko gre za fasado in pročelje, mora pa ohraniti nekatere enake posamezne dele. Držati se mora obstoječih gabaritov, a je mogoča podvojitev kapacitet v kletnem delu.