Takoj po objavi rezultatov vzporednih volitev pri Mateju Toninu zazvoni telefon. Na drugi strani je Miro Cerar: »Matej, čestitam za zmago, seveda te bom podprl za mandatarja. Imam pa eno željo: rad bi bil predsednik državnega zbora.«
Tonin se mu zahvali in pojasni: »Mene to ne moti, vendar pa je Marjan še vedno drugi.«
In spet mu zazvoni telefon, tokrat je na drugi strani Marjan Šarec: »Čestitam za zmago, Matej, lahko računaš na mojo podporo, vendar pa me nekaj zanima.«
Tonin se mu zahvali: »Malo prej me je klical Miro, ker bi bil rad predsednik državnega zbora…«
Šarec odvrne: »Saj to zame ni problem. Zanima me, kdo vse bo v koaliciji.«
»Jaz, ti, Miro in Janez!«
»Ah ne, Janeza pa ne bi rad videl v vladi! Tudi Miru to ne bo všeč.«
»Njega moram povabiti, volivci bi mi zamerili, če ga ne bi. Ga bom vseeno prosil, da se nam pridruži.«
Tonin pokliče po telefonu, na drugi strani pa je Janez Janša: »Zakaj pa me kličeš? Ukradel si mi volitve, Kučanov sin. Kar sestavi vlado s Forumom 21, jaz pa se ti bom smejal iz opozicije.«
Telefonska linija je prekinjena. Tonin še enkrat pokliče Cerarja in hkrati še Šarca: »Janez ne želi v vlado. Pridita jutri k meni, da se programsko uskladimo o koaliciji.«
