Pahor: Če ne bom izvoljen, si nikoli ne bom opomogel

Predsedniški kandidat Borut Pahor je v oddaji V nedeljo ob 2h Hrvaške televizije (HTV) predlagal, naj slovenska vlada pošlje v državni zbor predlog ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške k EU po pismu Banki za mednarodne poravnave v Baslu, ki ga je predlagala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić za reševanje spora o Ljubljanski banki.

Kot je pojasnil, pričakuje, da bosta finančna strokovnjaka Slovenije in Hrvaške France Arhar in Zdravko Rogić predlagala svojim vladam, da državi nadaljujeta reševanje spora o LB v okviru sporazuma o nasledstvu iz leta 2001.

"Verjamem, da bi potem na podlagi aplikacije iz leta 2001 lahko Slovenija tudi mirno ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, Hrvaška pa spoštovala pogodbo o nasledstvu iz leta 2001 in pogoje, ki jih je sprejela za zaprtje 4. poglavja (prost pretok kapitala) v pogajanjih z EU," je povedal Pahor. Dodal je, da je rešitev spora pomembna tudi za Slovenijo ter da želijo, da bi varčevalci dobili svoj denar.

Kot je pojasnil, bosta državi z vzporednimi dejanji - da slovenska vlada sproži postopek ratifikacije, za katero je potrebna dvotretjinska večina, hrvaška pa spoštuje sporazum o nasledstvu - ter ob vzajemnem zaupanju, ki je bilo značilno za odnose med prejšnjima vladama, lahko prišli do zadovoljujoče rešitve.

Izpostavil je tudi, da je Pusićeva s predlogom iz prejšnjega torka o skupnem pismu Banki za mednarodne poravnave v Baslu praktično povzela dogovor, ki sta ga glede reševanja spora o LB s prejšnjo hrvaško premierko Jadranko Kosor dosegla julija 2010 v Bohinju.

Pahor je znova govoril tudi o pomembnosti zaupanja, ki sta ga imela s Kosorjevo pri iskanju načina za rešitev spora o meji in umikanja slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU.

Potrdil je, da so pri sprejemanju arbitražnega sporazuma posredovale ZDA ter priznal, da je kot premier "nekoliko več časa" posvečal rešitvi spora s Hrvaško, kot iskanju izhoda iz gospodarske krize.

"Mislim, da je bila moja reakcija pravilna, pomemben del sem usmeril v rešitev odnosov s Hrvaško in uspel ter zdaj omogočil slovenski vladi, da se ukvarja samo z gospodarskimi problemi. To je velik privilegij," je poudaril prejšnji slovenski premier.

Med drugim je dejal, da je bilo v odnosih s Kosorjevo veliko politične romantike, sicer pa da sta osebno prijatelja, ki sta se sešla tudi pred petkovim snemanjem današnje oddaje.

Zaupanja pa po Pahorjevim besedah nikakor nista dosegla z njenim predhodnikom, Ivom Sanaderjem. Zato so bila pogajanja z nekdanjim hrvaškim premierom tudi neuspešna.

Kot je dejal, je Sanader pričakoval, da bo Slovenija kot majhna država popustila pred mednarodnim pritiskom, predvsem iz ZDA in pomembnejših držav članic EU.

Ni pa želel posebej komentirati Sanaderjevih izjav, da je odstopil z vseh političnih položajev zaradi Slovenije in nekaterih drugih držav, ki so zahtevale, da bi se Hrvaška odpovedala delu svojega ozemlja v zameno za vstop države v EU.

Pahor je odgovarjal tudi na številna vprašanja o svoji predsedniški kampanji, med drugim pa je dejal, da se bo umaknil iz politike, če ne bo uspel na predsedniških volitvah.

Izpostavil je, da je vladi Janeza Janše potrebno pustiti, naj izpelje nujno potrebne reforme. Sicer pa je ocenil, da je Janša naredil napako, ko je prepovedal uporabo komunističnih simbolov, kot je rdeča zvezda, ker je na ta način razdelil slovensko javnost in to v času, ko Slovenija potrebuje enotnost.

Dotaknil se je tudi jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita in ga označil za protislovno osebnost - bil je dober poveljnik med vojno, sicer pa tudi diktator, ki je sistemsko kršil človekove pravice. Pahor je obenem povedal, da je ponosen na svojo politično zgodovino, tudi na čase, ko je bil član komunistične partije.