Čufer: Treba bo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine

"Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsepovprek," je dejal Čufer.

Pri podjetjih, ki so jih imeli na mizi doslej, je imel občutek, da ni šlo toliko za njihovo reševanje, ampak predvsem za to, kako državo pripraviti, da bi pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili. To pa po njegovih besedah definitivno ne sme biti cilj državne pomoči.

"Niti slučajno ne zagovarjam stališča, da moramo reševati vsa prezadolžena podjetja, nasprotno, pri odločitvi o državni pomoči moramo biti zelo restriktivni," je dodal.

Minister je spregovoril tudi o slabi banki. Kljub temu, da se je pri prenosu terjatev, ker jih banke ocenjujejo višje kot jih Bruselj, zapletlo, verjame, da bi lahko vsaj pilotni prenos izvedli že poleti. Bolj obsežen prenos bi nato sledil jeseni, ko bodo pregled končali zunanji revizorji.

"Ko smo se maja pogovarjali z Evropsko komisijo, nam je bilo rečeno, da so pregledi zunanjih revizorjev potrebni zato, da se poveča stopnja zaupanja v preglednost celotnega postopa sanacije bank. Dejanski učinek je bil prav nasproten: stopnja nezaupanja se je še povečala," je poudaril.

V zvezi s slabo banko je izpostavil tri predvidene spremembe. Med drugim je napovedal zmanjšanje lastniškega deleža države, ki je zdaj 100-odstotno. Če je država več kot 50-odstotna lastnica slabe banke, se namreč celotno breme odkupa slabih terjatev šteje v javni dolg.

Podaljšati namerava tudi življenjsko dobo slabe banke, in sicer s pet na 15 let, in spremeniti zahtevo, da mora slaba banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja. "Ta zahteva je nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe," je pojasnil.

V zvezi z javnim dolgom je Čufer spomnil, da nam grozi, da se zviša s 55 na 75 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih besedah je Slovenija v položaju, ko si ne more privoščiti tako visokega dolga. Skladno s tem je izpostavil potrebo po njegovi stabilizaciji.

Na strani prihodkov je bila dosežena zgornja meja, tako da davkov ni več smiselno zviševati, je menil in dodal, da bo treba koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine.

Na vprašanje, ali se bo morala država že letos dodatno zadolžiti, je odgovoril, da je za zdaj za vse obveznosti na računu dovolj denarja.

Čufer je priznal še, da je ekonomska suverenost Slovenije res že precej omejena in da so pričakovanja Evropske komisije, ki se prevajajo kot priporočila, v resnici precej več kot to. "Pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov," je dodal.

Sicer pa minister ne verjame, da nas hoče nekdo poceni obrati. "Za vse napake smo si krivi sami," je prepričan.