»Arhivi morajo biti odprti, če ne, ne moremo najti krvnikov«

Zakaj se moramo leta 2014 pogovarjati o dostopnosti arhivov? To je minimalni standard demokratične države, v takih zadevah se lahko prepiramo samo v neki nenormalni državi," pa pravi dr. Jernej Letnar Černič, predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije.

Objavljamo povzetek okrogle mize:

Študijski center za narodno spravo in Zbor za republiko sta danes v Ljubljani organizirala mednarodno okroglo mizo o arhivski zakonodaji. Na okrogli mizi so sodelovali Göran Lindblad, predsednik Evropske platforme spomina in vesti, mag. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije, doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka, vodja raziskovalnega programa Študijskega centra za narodno spravo "Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990«, doc. dr. Jernej Letnar Černič, predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije, dr. Stane Granda, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa in doc. dr. Vladimir Žumer, arhivski svetnik.

Göran Lindblad, predsednik Evropske platforme spomina in vesti, je na mednarodni okrogli mizi izpostavil, da je razprava o arhivskih gradivih pomembna ne le za posamezno državo, temveč v širšem evropskem smislu. Po njegovih besedah v sodobnem času»potrebujemo dejstva, dejstva pa so v arhivih.« Lindblad je dejal še, da je problem dostopnosti arhivskih gradiv očiten le v državah, ki so bile soočene s totalitarnimi režimi.

Doc. dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka, vodja raziskovalnega programa Študijskega centra za narodno spravo "Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990«, je v svojem nastopu poudarila, da smo že junija 2011 novelo arhivskega zakona zavrnili na referendumu. »Že ta novela je zapirala dostop do večjega dela arhiva,« je poudarila. »Prehod v samostojno Slovenijo je zato problematičen, ker ni bilo pravega reza med preteklostjo in sedanjostjo in ker nismo imeli lustracije. Danes vsepovsod sedijo obremenjeni ljudje, na univerzah, v sodstvu, v parlamentu,« je dejala zgodovinarka.

Doc. dr. Jernej Letnar Černič, predavatelj na Fakulteti za državne in evropske študije, je dejal, da praznujemo 24 let od preloma med demokratičnim in totalitarnim sistemom in se še vedno ukvarjamo s takšnimi temami. »Ne vem, v čigavem interesu je, da se temu tako godi, morda kdo želi, da se prepiramo o temah, ki bi morale biti minimalni skupni imenovalec demokratične in pravne družbe, saj gre za teme, o katerih se ne bi smeli prepirati po tolikšnem času,« je uvodoma dejal. V nadaljevanju pa je izpostavil tudi načelo enakosti. »Različne situacije je treba obravnavati ustrezno in različno, enake situacije pa enako,« je dejal. Po njegovih besedah novela tudi dvakratno nasprotuje človekovemu dostojanstvu in temeljnim svoboščinam. »Zakaj se moramo leta 2014 pogovarjati o dostopnosti arhivov? To je minimalni standard demokratične države, v takih zadevah se lahko prepiramo samo v neki nenormalni državi,« je svoj nastop zaključil Letnar Černič.

Doc. dr. Vladimir Žumer, arhivski svetnik, je povedal, da so naloge arhivov, predpisane v zakonu, te pa so: varovanje, ohranjanje kulturne dediščine in nudenje arhivskega gradiva  uporabnikom. »Ključno pa je, da v arhivih ne nastajajo razne tajnosti in da je tisto, kar v arhivih obstaja, posredovano uporabnikom, ne pa da, se uporablja prikrivanje, prekrivanje, ampak da je dostop do arhivskega gradiva v celoti omogočen,« je dejal dr. Žumer. V nadaljevanju je opozoril, da arhivski zakoni ne predpisujejo tajnih podatkov, ampak jih predpisujejo drugi zakoni, prav tako arhivski zakon ne določa občutljivih osebnih podatkov. Po besedah dr. Vladimirja Žumra mora biti arhiv dostopen brez anonimizacije. Poleg te ovire pa je z novelo zakona za uporabnike postavljen še cel kup drugih birokratskih ovir, povezanih z arhivsko komisijo. »Raziskovalec mora arhivski komisiji predstaviti znanstveni elaborat, kar pomeni cel doktorat, zato da pride do dokumentov z občutljivimi osebnimi podatki,« je ob tem dejal dr. Žumer.

Dr. Stane Granda pa je opozoril na to, da referendum ni namenjen proti arhivistom, temveč proti tistemu, kar so iz zakonskega besedila naredili politiki. »Osebno me boli, ker prihaja do zlorabe stroke, ki je svoj zakonski tekst pripravila, potem pa je politika ta tekst spremenila,« je dejal dr. Granda. V nadaljevanju je še dejal, da bi tudi komunisti morali imeti interes, da se stvari raziskuje. Dr. Stane Granda pa je med drugim omenil tudi, da so atentatorji na Janeza Pavla II. potovali prek Slovenije. »Verjetno zato, ker so vedeli, da ne bo težav," je dejal.

Göran Lindblad, predsednik Evropske platforme spomina in vesti, pa je v zaključni besedi komentiral, da je nadvse pomembno, da se je ta okrogla miza razvila, težji del pa se prične po današnjem dnevu, ko bo treba prepričati čim več ljudi, da pridejo na referendum in glasujejo za odprte arhive. »Očitno je, da je ta zakonodaja, ki je predlagana, komplicirana in da so jo napisali ljudje, ki se niso osvobodili spon preteklosti. Kolikor razumem današnjo razpravo, novela povzroča veliko birokratskih ovir. Pri arhivih pa ne sme biti niti ovir niti skrivnosti, arhivi morajo biti odprti, če ne, ne moremo najti krvnikov,« je dejal. Izpostavil je tudi, da bi bilo treba krvnike pripeljati pred sodišče in jim soditi oziroma da morajo odgovarjati za svoja dejanja.  Po njegovih besedah bi bilo dobro imeti tudi evropsko sodišče, ki bi obravnavalo zločine storjene v totalitarnih državah, ne verjame pa, da bi kaj takšnega kmalu bilo vzpostavljeno. »Ne glede na to, pa nič ne zaustavlja katerekoli države, da prva vzpostavi takšno sodišče. Lepo bi bilo, če bi bila Slovenija na tem področju prva. Druge države bi zagotovo sledile,« je še dejal. Nenazadnje pa je še povedal, da so bili nemški arhivi nedotaknjeni, ker so to preprečili ljudje, ki so jih želeli ohraniti odprte.