V SDS navajajo, da bodo po noveli, o kateri bo 8. junija potekal referendum, prosto dostopna le tista gradiva, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, "vendar pa je dodana raziskovalna vrednost takšnih gradiv vprašljiva". "Dokaz za to so dokumenti, ki jih ministrstvo za kulturo objavlja na svojih spletnih straneh. Od začetkov objavljanja teh dokumentov ni bilo na njihovi podlagi nobenega bistvenega razkritja," pravijo.
Novela bo po mnenju SDS otežila delo tudi raziskovalcem arhivov. Kot navajajo, so raziskovalci v praksi doslej vedno podpisali izjavo, da občutljivih osebnih podatkov ne bodo zlorabljali, primerov zlorabe pa tudi ni bilo. Po novem pa bo raziskovalec za to, da bo lahko gledal neanonimizirane dokumente, potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja, navajajo v SDS in dodajajo, da to zagotovo ne omogoča lažjega dostopa do arhivov.
Kot čisto zavajanje v SDS označujejo navedbe ministra Grilca na današnji novinarski konferenci, da bi bila lahko anonimizacija arhivov končana v treh letih. S trenutnimi zmogljivostmi to ni mogoče, zato bi lahko cel postopek dejansko trajal več desetletij, pravijo.
Prepričani so tudi, da bi bilo dobro izdelati stvarno kazalo vsebine Arhiva RS, da bi raziskovalcem olajšali delo z arhivskim gradivom, ter da bi moral minister več energije usmeriti v sodelovanje z beograjskim arhivom, da bi pridobil kopije večjega dela uničenih gradiv.
"Arhiva SDV-ja v Sloveniji ne bo mogel zapreti niti Chuck Norris"
Vlada bo v kampanji za referendum o arhivski noveli, ki bo 8. junija, nastopala z geslom Odprti ZA vse. To po besedah ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroša Grilca tudi najbolje opisuje rešitve iz novele. Ta arhive bolj odpira in jih odpira za vse, je dejal na današnji novinarski konferenci.
Po Grilčevih besedah novela prvič odpravlja vse stopnje tajnosti za gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990, "kar pomeni, da arhiva nekdanje Službe državne varnosti v Sloveniji ne bo mogel zapreti niti Chuck Norris".
Novela po ministrovih besedah tudi oži nabor občutljivih osebnih podatkov, v katere vpogled ni mogoč, kar "pomeni, da bo po uveljavitvi novele namesto sedanjih pet odstotkov gradiva nekdanje Službe državne varnosti prosto dostopnega 75 odstotkov omenjenega gradiva". Ob tem je poudaril, da ime in priimek ne bosta občutljiva osebna podatka.
Grilc tudi poudarja, da bodo novinarji in raziskovalci preko arhivske komisije še naprej lahko pogledali tudi v občutljive osebne podatke, kar pomeni, da novela pri tem ne spreminja ničesar. "Da pa novela jasneje določa postopek dostopa, kar prinaša predvidljivost, preglednost in pravno varnost za raziskovalce," je dejal.
Tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je poudaril, da novela večjih razlik za raziskovalce oziroma za znanstvene namene ne prinaša. Bistvena razlika pa je po njegovih besedah v javnem dostopu do arhivskega gradiva, denimo ko gre za njegovo objavljanje na spletu. Po starem zakonu namreč gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ni mogoče javno objaviti, po novem pa bo to mogoče, s tem da se bodo prekrili občutljivi osebni podatki, je povedal.
Po ministrovih besedah bo Arhiv RS sicer nadaljeval z javnim objavljanjem arhivskega gradiva Službe državne varnosti, njihov cilj pa je, da ga objavijo v celoti. Kot pravi, bi bilo glede na dostopnost mogoče 75 odstotkov omenjenega gradiva objaviti takoj po uveljavitvi novele, preostalih 25 odstotkov, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa po anonimizaciji. Za slednjo računa, da bo v celoti izpeljana v treh letih.