Komisar je prepričan, da bo učinkovita raba naravnih virov v prihodnosti določala sposobnost za rast in standard življenja povsod po svetu. "Učinkovita raba bo določala ključ do gospodarskega in socialnega razvoja," je poudaril.
Prebivalstvo se na planetu poveča dnevno za 200.000 ljudi, v enem letu za prebivalstvo Nemčije. Do leta 2030 se bo število potrošnikov srednjega razreda povečalo za okoli tri milijarde ljudi, ki se jim bo standard zvišal. To bo povzročilo dodaten pritisk na vire. Do 2050 se bodo potrebe po hrani zvišale za 70 odstotkov, do leta 2030 pa bo svet potreboval za 40 odstotkov več vode, je pojasnil komisar.
Opozoril je, da je treba spremeniti model potrošnje. Ob tem je izpostavil, da evropsko gospodarstvo temelji na intenzivni rabi virov. Letno se tako porabi 15 ton virov na prebivalca, od tega pa se pet ton odvrže.
Viri in surovine so vse dražji, njihove cene pa tudi vse bolj nihajo. Cene virov in surovin so že prevladujoč stroškovni dejavnik v industriji, saj v Nemčiji predstavljajo 43 odstotkov stroškov industrije. Od številnih virov je Evropa uvozno zelo odvisna, saj uvaža že več kot 60 odstotkov energije, v prihodnosti pa naj bi uvozila celo 80 odstotkov.
"Proizvajanje proizvodov z manjšo porabo energije, vode in surovin ni le okolju koristno, ampak tudi ekonomsko privlačno. Je ključni odgovor na našo ekonomsko konkurenčnost," je izpostavil Potočnik. Poudaril je, da je treba istim virom dati novo življenje, jih ponovno uporabiti in reciklirati.
"Lep primer so naši mobilni telefoni. Večina ne ve, da vsebujejo veliko dragocenih kovin. V Evropi recikliramo le devet odstotkov mobilnikov, letno jih odložimo preko 150 milijonov," je opozoril Potočnik.
Posvetil se je tudi problematiki odpadnih voda. Neobdelana odpadna voda je eden glavnih onesnaževalcev v EU. Tu se odpirajo številne priložnosti za rast delovnih mest.
Glede stavb je komisar izpostavil, da skozi celoten življenjski cikel porabijo velik delež virov. "Trenutno se osredotočamo le na energetsko učinkovitost, zelo malo stavb je zgrajenih tako, da bi upoštevale širši vidik. Podatkov o širših vplivih na okolje praktično ni. Prvi nujen korak je zato vzpostavitev zanesljivih in preglednih podatkov o splošni učinkovitost zgradb," je pojasnil komisar.
Ocenil je, da bi pri učinkoviti rabi energije v celotni EU lahko privarčevali 515 milijard evrov. V Evropi tudi sicer predstavlja poraba energije v stavbah 40 odstotkov končne porabe energije.
Gospodarska rast v EU po besedah komisarja pada že desetletja. Razloge gre iskati v vse bolj povezanem in soodvisnem svetu. "Prostora za zadolževanje na račun prihodnosti ni več. Hodimo po robu socialne vzdržnosti, nujno je zmanjševati razlike v družbi in zmanjševati razslojevanje," je poudaril komisar.