martin sagner Svet24.si

Vinko Šimek je žalosten: umrl je Dudek

polna luna Dobra karma

Obrestovalo se vam bo, če na polno luno delate ...

alec baldwin, hilaria baldwin Svet24.si

Zvezdnikova žena doživela še drugi spontani splav

minimalna plača, delavec, denar Svet24.si

Kmalu bodo plače višje, a tudi računi

Vili Resnik-iskreno Nova Dobra karma

"Kaj sem preživljal kot otrok v reji, si ljudje ...

sandra Njena.si

Doma ima sanjskega moškega, a odhaja v šov ...

JAN IN TILEN KLOBASA Njena.si

Kdo se je znesel nad mamo dvojčkov Klobasa?!

Slovenija

Arbitražni sporazum potrjen

Deli na:

Navkljub obstrukciji opozicije je DZ ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so na današnji seji DZ obstruirale obravnavo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma Vladna večina je namreč po njihovi oceni preprečila običajno parlamentarno razpravo, ker jim ni dala dovolj časa zanjo. Za ratifikacijo je ob odsotnosti opozicijskih poslancev glasovalo vseh 48 navzočih poslancev.

Navkljub obstrukciji opozicije je DZ ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so na današnji seji DZ obstruirale obravnavo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma Vladna večina je namreč po njihovi oceni preprečila običajno parlamentarno razpravo, ker jim ni dala dovolj časa zanjo. Za ratifikacijo je ob odsotnosti opozicijskih poslancev glasovalo vseh 48 navzočih poslancev.

 

Podporo ratifikaciji arbitražnega sporazuma so pred tem napovedali v vseh poslanskih skupinah koalicije, pa tudi poslanca narodnih skupnosti. Prepričani so namreč, da je sporazum korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi.

Za ...

V poslanski skupini SD lahko po besedah njenega vodje Bojana Kontiča z veliko gotovostjo pritrdijo zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da je arbitražni sporazum v interesu Slovenije. Kot pravi Kontič, so bila dosedanja prizadevanja za rešitev spora o meji le "mencanje na mestu", medtem ko bodo z ratifikacijo arbitražnega sporazuma naredili pomemben korak k cilju.

V SD predlog o ratifikaciji sporazuma podpirajo, saj se z njim Slovenija ničemur ne odreka, ne suverenosti ne avtonomiji, poleg tega pa je država tudi zadržala pravico, da sama določa pravila igre. Kontič poudarja, da je arbitražni sporazum presežek vseh dosedanjih dogovorov, kar je po njegovem mnenju tudi razlog za obstrukcijo opozicije. "Proti tako dobremu predlogu je težko glasovati, lažje je zapustiti dvorano," je ravnanje opozicije ocenil Kontič.

Da določila v predlogu arbitražnega sporazuma bistveno izboljšujejo vse dosedanje dogovore, meni tudi Franco Juri. Poslanec Zaresa opozarja, da v DZ danes ne bodo odločali ne o poteku državne meje ne o njeni označitvi, pač pa bodo odločali o ratifikaciji sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pred mednarodnim telesom.

Nasprotovanje opozicije sporazumu po Jurijevih besedah zveni "nekoliko čudno in neprepričljivo". Sporazumu namreč nasprotujejo tisti, ki so bili pripravljeni mejni spor reševati pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, medtem ko sta v arbitražnem sporazumu določena tako načelo pravičnosti kot stik Slovenije z odprtim morjem. Končanje spora o meji je po Jurijevih besedah po oceni poslanske skupine Zaresa v interesu vseh, tudi kredibilnosti in ugledu Slovenije, "kdor pa si tega ne želi, bo iznašel tisoč in en razlog za nasprotovanje".

Po besedah Antona Anderliča (LDS) pa je dozorel čas, "v katerem obe strani menita, da je mogoče na najboljši možni način razrešiti ta primer", in sicer tako, da se vprašanje meje poveri mednarodni arbitraži. Za LDS je, kot pravi Anderlič, pomembno, da ima arbitraža za nalogo dokončno določiti mejo na kopnem in na morju, določiti stik Slovenije z odprtim morjem ter določiti režim na tem območju.

In to jih navdaja z upanjem, "da bo tretji, če se dva nista mogla sporazumeti med seboj, pravično določil tisto, česar sami nismo mogli storiti," še poudarja poslanec LDS. Anderlič tudi obžaluje, da arbitražni sporazum sprejemajo v takem ozračju, ob obstrukciji opozicije, a ob tem zagotavlja, da jih "to ne bo omajalo v prepričanju, da ravnajo odgovorno".

Ratifikacijo podpirajo tudi v poslanski skupini DeSUS. Po besedah Antona Urha je namreč treba mejni spor med državama, ki se brez pomoči tretjega ne bo razrešil, v interesu obeh držav in njunih državljanov dokončno rešiti.

"Vsa dosedanja enostranska ravnanja, oviranja in zavlačevanja so se izkazala kot škodljiva za eno in drugo stan in skrajni čas je že, da prevladata razum in konsenz o tem, da je konstruktiven pristop obeh držav s poveritvijo odločanja tretjemu ključen za končanje mejnega vprašanja in nadaljevanja dobrih medsosedskih odnosov," še poudarja poslanec DeSUS.

Podporo ratifikaciji arbitražnega sporazuma sta napovedala tudi poslanca narodnih manjšin. Kot je pojasnil poslanec madžarske manjšine Lazslo Göncz, si želijo, da se stanje med državama normalizira, hkrati pa upajo, da sporazum ne bo v škodo slovenskim nacionalnim interesom. Posebej je opozoril na razmejitev med državama na reki Muri, kjer državna meja ni določena, "zato bi bilo pri tem treba upoštevati pripadnost interesni sferi lokalnih skupnosti".

... in proti

Kot je v imenu poslanske skupine SDS dejal njen vodja Jože Tanko, je sporazum za Slovenijo škodljiv in nesprejemljiv, z njim pa bo ogrožen status Slovenije kot pomorske države, na morju pa bo dobila samo služnostno pot. Dodal je, da gre za jemanje besede opoziciji, s čemer vladna koalicija zlorablja politično moč v škodo Slovenije. Izpostavil je, da poleg opozicije sporazumu nasprotuje tudi 90 odstotkov pravne stroke, vladna koalicija pa se zanaša na propagando in medijsko podporo. To, da jim je preprečena možnost za razpravo, pa po oceni poslanske skupine SDS razgalja strah vladne koalicije pred razpravo.

Da je sporazum škodljiv in nesprejemljiv, saj se z njim ogroža ozemeljska celovitost Slovenije in teritorialni stik z mednarodnimi vodami ter status pomorske države, ocenjuje tudi poslanska skupina SLS. Kot je dejal Radovan Žerjav, bodo razpravo obstruirali tudi zato, ker je opozicija za predstavitev svojih stališč, torej kritičnih mnenj do sporazuma, dobila nesorazmerno manj časa kot koalicija, ki ga bo hvalila. Poudaril je, da gre za usodno odločitev in da bo s potrditvijo sporazuma Slovenija še enkrat ozemeljsko poražena. Odgovornost za ta poraz pa bo na koaliciji, je dodal in poudaril, da pri tem SLS ne bo sodelovala.

Bogdan Barovič je v predstavitvi mnenja poslanske skupine SNS dejal, da je edina mednarodna priznana meddržavna meja tista med slovenskimi deželami in kraljevino Madžarsko v času nastajanja Jugoslavije. To stanje je moč rešiti s pogodbo o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki bi bila edina prava rešitev. Arbitraža pa je le delna rešitev, ki zamegljuje celostno rešitev, je dejal. Kot je pojasnil, se ne strinjajo, da bo arbitraža odločala na podlagi stanja 25. junija 1991 zaradi enostranskih dejanj Hrvaške pred tem datumom in po njem. Poudarjajo še, da je upravljanje Slovenije nad celotnim Piranskim zalivom in stik z mednarodnimi vodami njena pravica, ki izhaja iz nasledstva. Referendum pa je "zgolj beg pred odgovornostjo," je dejal, saj s tem vlada sporoča, da državljani vedo več kot vlada in njeni strokovnjaki.

V imenu poslanske skupine SNS je nato Miran Györek povedal, da bo SNS obstruirala nadaljnjo razpravo in glasovanje. Kot je pojasnil, ne želijo sodelovati pri tem neustavnem početju, ko gre za vitalne slovenske interese. S tem, ko se je vladna koalicija odločila, da odloča o tako pomembni zadevi v DZ z navadno večino, se je odločila za nekaj, kar ni v skladu z ustavo, je dejal. V podporo temu je izpostavil stališče ustavnega sodišča, da bi lahko bil izid arbitražnega sodišča neustaven, kot tudi to, da menijo, da gre pri arbitražnem sodišču za prenos pristojnosti na mednarodno telo.

Predsednik DZ Pavel Gantar je pojasnil, da so poslanci dobili še več časa za razpravo, kot jim gre v skladu s poslovnikom, glede na to, da ratifikacijo mednarodne pogodbe po 169. členu poslovnika obravnavajo po nujnem postopku. Ta določa, da ni razprave, ampak samo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker so ocenili, da gre za pomembno temo, pa so večinsko odločili, da ima vsaka poslanska skupina na voljo za razpravo toliko minut, kolikor ima poslancev, kar opozicijske stranke ocenjujejo kot premalo. "V nasprotju s tem, kar je bilo rečeno, smo za razpravo določili več in nikakor ne manj, kot predvideva poslovnik," je še poudaril Gantar.

loading...
Loading...