"Dejstvo je, da gre pri tem sporazumu za vrsto nesporazumov. Kot ministra za gospodarstvo me zanimajo problemi, ki naj bi jih ta sporazum reševal, a tu trčita gospodarstvo in človekove pravice, med katerima je potrebno najti primerno ravnovesje," je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dodal, da vlada ne bo spreminjala stališča o Acti, dokler ne bo vzpostavljeno to ravnovesje.
Tako rekoč vsi govorniki v razpravi so bili soglasni glede tega, da je urejanje takšnih področij, kot jih zadeva Acta, potrebna, a zahtevna naloga, ki jo mora spremljati široka javna razprava. V slednji je treba odgovoriti na vsa porajajoča se vprašanja, narediti analize o posledicah sprejetih rešitev ter hkrati paziti na ustrezno ravnotežje med različnimi pravicami.
Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Roman Jakič, ki je javno predstavitev sklical v želji po razjasnitvi številnih odprtih vprašanj še pred ratifikacijo, je že uvodoma poudaril, da si državljani zaslužijo boljši sporazum. Po njegovih besedah bi bilo potrebno od Acte odstopiti in ne samo zamrzniti njene ratifikacije.
Vrsto kritik zoper Acto je podala tudi slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah prejšnja slovenska vlada v fazi sprejemanja Acte tako rekoč ni komunicirala z javnostjo oziroma civilno družbo, katere se Acta še kako tiče.
Meni tudi, da je Acta zagotovo poskus pravne regulacije interneta, kar pa danes deluje kot misija nemogoče. Vprašanje regulacije interneta bo sicer v prihodnosti po njenih besedah pomembno vprašanje, vendar pa Acta ni pravi dokument za to. Acto tako razume predvsem kot ogromen pritisk zlasti ameriške industrije.
Direktor slovenskega urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je pojasnil, da je Acta sicer korak v pravo smer na področju intelektualne lastnine, a da ima deficit demokratičnosti in transparentnosti. Zato predlaga zamrznitev, obsežno javno razpravo in šele nato sprejem dokončne odločitve.
Nasprotovanje sporazumu v obstoječi obliki so iz več razlogov izrazili tudi Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino, spletni strateg Vuk Ćosić, sourednik portala E-demokracija.si Domen Savič in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös.
Proti Acti so se med drugim opredelili tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Gašper Koren iz slovenskega spletnega podjetja Zemanta in več drugih predstavnikov civilne družbe.
V prid Acti je v uvodnem delu razprave spregovoril le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen. Poudaril je velik pomen Acte za evropsko gospodarstvo na področju zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa v odgovor kritikom dejal, da je sporazum uravnotežen, saj da spoštuje tudi temeljne pravice državljanov.
Ob tem je še izpostavil, da po morebitni uveljavitvi Acte ne bo zakonito ali nezakonito nič več, kot je zakonito ali nezakonito že na podlagi današnje evropske zakonodaje. Pač pa naj bi Acta le okrepila infrastrukturo za zaščito intelektualne lastnine.
Sodelujoči slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so izpostavili potrebo po tehtni in široki razpravi, omenjali so tudi, da se razmišlja o tem, da bi se zaradi tako zelo nasprotujočih si pogledov za mnenje o Acti zaprosilo Sodišče EU.
Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je dejal, da je eden od problemov Acte ta, da se poskuša ukvarjati z zelo različnimi področji. Po njegovih besedah gre za zelo kompleksno problematiko, zato si parlament ne sme privoščiti prehitrih in nepremišljenih odločitev.
Podobno je poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. Povedala je, da je pred dokončno odločitvijo potrebno počakati na konkretne pravne odgovore na številna vprašanja.
Evropska poslanka Mojca Kleva je dejala, da trenutno osebno dvomi v ustreznost sporazuma, evropska poslanka Romana Jordan Cizelj pa v zvezi z Acto med drugim pogreša bolj konkretno razpravo.
Oglasilo se je tudi več poslancev državnega zbora. Branko Grims (SDS) problem Acte vidi v tem, da želi probleme v virtualnem svetu reševati z mehanizmi, ki veljajo v realnem svetu.
Poslanca Jožef Horvat (NSi) in Roman Žveglič (SLS) sta poudarila nujnost širše javne razprave pred dokončno odločitvijo in potrebo po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med zaščito intelektualne lastnine na eni ter zaščito temeljnih pravic državljanov na drugi strani.
Glede ravnovesja podobno meni Matevž Frangež (SD), ki se je obenem opravičil za pomanjkanje pozornosti pri odločanju o tem vprašanju v preteklosti.