Tokratni protestni shod je bil del mednarodne protestne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta, a na Kongresnem trgu v Ljubljani se je v toplem spomladanskem vremenu zbralo le nekaj deset protestnikov, ki jih je spremljalo še enkrat toliko policistov in novinarjev ter fotografov. Na prvem protestu se je na primer zbralo nekaj tisoč ljudi.
Pobudnik protesta, član skupine Anonymous z vzdevkom Grega Plemenko, je bil ob tem razočaran. Vsem tistim, ki so ostali doma, je sporočil, naj se zavedajo, da so protestniki v zadnjem mesecu dosegli nekaj zelo velikega, saj je vlada 17. februarja na javni razpravi o Acti v DZ obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma.
Ljudstvo se je uprlo in nekaj doseglo, kar kaže na moč ljudi, da z uporom doseže marsikaj. Vseeno pa opozarja, da se z obljubami o zamrznitvi ni spremenilo še nič, zato je treba vztrajati, dokler Acta ne bo zavrnjena in dokument raztrgan.
V tej luči je ljudi znova pozval, naj na spletu prispevajo podpise proti Acti, saj je bila dosedanja javna razprava po njegovi oceni farsa, v njej pa je sodelovala ozka skupina ljudi.
Odločitev Evropske komisije, da Sodišče EU pozove, naj presodi, ali je zadnji osnutek besedila Acte popolnoma v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami unije, je komentiral z besedami, da bi si s tem v Bruslju v primeru pozitivne ocene oprali roke in imeli izgovor ter legitimnost za sprejetje sporazuma. V tem primeru bi Acto po njegovem prepričanju ratificirala tudi Slovenija. Plemenko vseeno upa, da bo sodišče presodilo drugače.
Ena od protestnic, pisateljica Vesna Lemaić, je ljudi prav tako opozorila, da se ne bi smeli slepiti, da je zaradi zamrznitve ratifikacije Acte vse v redu. Zdaj ko je topleje, ga lahko kadar koli odmrznejo, se je pošalila.
Zamrznitev je po njenih besedah vseeno treba vzeti kot zmago, saj se je to zgodilo, ker so bili protestniki dovolj močni in opozorili javnost na spornost Acte.
Tudi po njenem prepričanju se je zato treba boriti naprej in se zavedati, da se s širšo mobilizacijo vpliva na to, da se ne sprejema sporazumov mimo ljudi. Če bi Acto na koncu res zavrnili, bi se razmerja moči spremenila v prid ljudstvu, je še dejala.
Tudi Plemenko opozarja, da se o pravicah ljudi preprosto ne sme odločati mimo njih. Pri tem po njegovih besedah ne gre zgolj za internet in digitalne vsebine, temveč tudi za druge proizvode, kot so zdravila, oblačila in podobno. Prevelika zaščita korporativnih interesov na tem področju po njegovih besedah ogroža delovna mesta po vsem svetu.
Protestniki so se ob spremljavi glasne glasbe in s transparenti, kot so Korporativne pravice niso enake avtorskim pravicam, Moč ljudem ter Acte teror/Evrope upor sprehodili mimo številnih mimoidočih na nabrežju Ljubljanice do predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Tam so ob nekaj vzklikih Stop Acta na stavbo nalepili izjave ljudi o tem, kaj jih moti pri Acti.
