20240418_125151 Svet24.si

Ugledni voditelj Deutsche Welle o dvigu skrajne ...

los Svet24.si

70-letnik se je plazil po grmovju, a ni preživel ...

1689072487-dasgeghwff-24-1689072293032 Necenzurirano

Kaj bivši prvi mož Darsa pravi o sodelovanju z ...

kaloh irgl logar Jure Klobcar Reporter.si

Nižje plače za Logarja in upornike iz SDS: ...

luka doncic oklahoma dallas pm Ekipa24.si

Noro! Dončić in Dallas sta po tem izjemnem ...

Pik je nekoliko bolj boleč od domačega sršena .. Odkrito.si

Invazija azijskih sršenov v Evropi

doncic Ekipa24.si

Nastavite budilke: jasno je, kdaj bo Dallas igral ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Acta ni sporazum, ampak velik nesporazum

Deli na:
Acta ni sporazum, ampak velik nesporazum

Foto: Bobo

Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav je v petek obelodanil, da bo vlada v čim krajšem času zamrznila proces ratifikacije spornega sporazuma Acta. To potezo so zahtevali tako v civilni družbi, ki je na isti dan v DZ predstavljala svoja kritična mnenja do Acte, kot udeleženci protesta v Ljubljani, ki pa je beležil skromno udeležbo.

Da se vlada nagiba k zamrznitvi ratifikacije Acte, je v četrtek povedal že minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. To sicer ni bila uradna točka četrtkove seje vlade, ministri so se o tem pogovarjali neuradno in dosegli soglasje, da se postopek ratifikacije tega sporazuma zamrzne, je v pogovoru za STA pojasnil Žerjav. "Očitno je, da ta sporazum ni sporazum, ampak je predvsem velik nesporazum," je dejal.

Slovenija bo tako očitno vstopila v skupino tistih evropskih držav, ki so po burnih odzivih domačih javnosti, do katerih je prišlo po pristopu večine držav članic EU k Acti 26. januarja, zamrznile proces ratifikacije. Sporazum morajo namreč za dokončno uveljavitev ratificirati še Evropski parlament in nacionalni parlamenti.

Žerjav je odločitev vlade predstavil tudi v okviru javne predstavitve mnenj o Acti, ki jo je v DZ pripravil parlamentarni odbor za zadeve EU pod vodstvom poslanca Romana Jakiča (PS). Ta je javno predstavitev sklical v želji po razjasnitvi številnih odprtih vprašanj še pred ratifikacijo, že uvodoma pa je poudaril, da si državljani zaslužijo boljši sporazum. Po njegovih besedah bi bilo potrebno od Acte odstopiti in ne samo zamrzniti njene ratifikacije.

Tako rekoč vsi govorniki v razpravi so bili soglasni glede tega, da je urejanje takšnih področij, kot jih zadeva Acta, potrebna, a zahtevna naloga, ki jo mora spremljati široka javna razprava. V slednji je treba odgovoriti na vsa porajajoča se vprašanja, narediti analize o posledicah sprejetih rešitev ter hkrati paziti na ustrezno ravnotežje med različnimi pravicami. Zato so tako rekoč vsi zagovarjali vsaj zamrznitev ratifikacije, če že ne odstopa od Acte.

Vrsto kritik zoper Acto je podala slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah prejšnja slovenska vlada v fazi sprejemanja Acte tako rekoč ni komunicirala z javnostjo oziroma civilno družbo, katere se Acta še kako tiče. Acto razume predvsem kot ogromen pritisk zlasti ameriške industrije.

Direktor slovenskega urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je pojasnil, da je Acta sicer korak v pravo smer na področju intelektualne lastnine, a da ima deficit demokratičnosti in transparentnosti. Zato predlaga zamrznitev, obsežno javno razpravo in šele nato sprejem dokončne odločitve.


Nasprotovanje sporazumu v obstoječi obliki so iz več razlogov izrazili tudi Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino, spletni strateg Vuk Ćosić, sourednik portala E-demokracija.si Domen Savič in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös.

Proti Acti so se med drugim opredelili tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Gašper Koren iz slovenskega spletnega podjetja Zemanta in več drugih predstavnikov civilne družbe.

V prid Acti je spregovoril le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen. Poudaril je velik pomen Acte za evropsko gospodarstvo na področju zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa v odgovor kritikom dejal, da je sporazum uravnotežen, saj da spoštuje tudi temeljne pravice državljanov.

Sodelujoči slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so izpostavili potrebo po tehtni in široki razpravi, omenjali so tudi, da se razmišlja o tem, da bi se zaradi tako zelo nasprotujočih si pogledov za mnenje o Acti zaprosilo Sodišče EU. Oglasilo se je tudi nekaj poslancev državnega zbora, ki so v glavnem poudarjali potrebo po široki javni razpravi pred sprejemom dokončnih odločitev.

Po razpravi je na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato pred poslopjem DZ potekal drugi protestni shod nasprotnikov Acte, ki pa je pritegnil le okrog 200 udeležencev. Na prvem, ki je potekal 4. februarja, jih je bilo v Ljubljani preko 2000, v Mariboru pa še nekaj sto.

Organizatorji so vladno napoved zamrznitve sporazuma pozdravili kot "prvo zmago", napovedujejo pa nadaljevanje protestnih shodov na evropski in tudi globalni ravni. Organizatorji so bili kritični tudi do javne razprave o sporazumu v parlamentu, ki po njihovem mnenju ni bila javna, temveč je bila omejena le na politično elito in strokovno javnost.

Okoli 16 aktivistov gibanja 15o pa je dopoldne v protest proti Acti želelo zasesti prostore predstavništva Evropske komisije v Ljubljani, a so ostali pred zaprtimi vrati. Protestniki so zato poudaril, da problem v Evropi ni javnofinančni, ampak demokratični primanjkljaj.