Anketiranje je potekalo še pred petkovimi zborovanji po več mestih in večina vprašanih jim je izrekla podporo. Da jih podpirajo in se jih bodo udeležili, je navedlo 15,9 odstotka vprašanih. Da jih podpirajo, a se jih ne bodo udeležili, pa 66,2 odstotka.
Približno toliko anketiranih - torej 66 odstotkov - pa tudi meni, da protesti pod sloganom "Gotof je" niso dosegli svojega namena. Nasprotno jih je prepričanih 27 odstotkov, neopredeljenih pa je sedem odstotkov vprašanih. Proteste v prihodnjem letu po izsledkih danes objavljene ankete pričakuje 85 odstotkov anketiranih. Nasprotno jih meni 11 odstotkov, neopredeljenih pa jih je štiri odstotke.
Anketirani so odgovarjali tudi na vprašanje o stavki v vrtcih. Večina (67 odstotkov) jih stavko vzgojiteljic podpira, 24 odstotkov vprašanih ji nasprotuje, devet odstotkov pa je neopredeljenih.
Glede prodaje državnega deleža v NLB in NKBM so mnenja deljena, vendarle pa je več tistih, ki nasprotujejo nameri finančnega ministra Janeza Šušteršiča, po kateri bi banki v celoti prešli v zasebno last. Tako jih je na anketno vprašanje odgovorilo 48 odstotkov, medtem ko jih 40 odstotkov prodajo državnega deleža podpira, 12 odstotkov pa jih je neopredeljenih.
V času anketiranja ustavno sodišče še ni zaustavilo referenduma o slabi banki in o državnem holdingu, sindikati pa še niso umaknili podpisov pod referendumsko pobudo o zakonu o izvrševanju proračuna. Zato so se anketna vprašanja nanašala tudi na primernost odločanja o posameznih vprašanjih na referendumu.
Večina anketiranih presoja, da o vprašanjih slabe banke, državnega holdinga, zdravstva in proračuna ni primerno odločati na referendumu. Za slabo banko jih je takšen odgovor podalo 69,9 odstotka, da bi bilo odločanje primerno, jih je menilo 21,2 odstotka, 8,9 odstotka pa jih je bilo neopredeljenih.
Odločanje o državnem holdingu na referendumu se zdi primerno 18,1 odstotka, neprimerno pa 66,5 odstotka anketiranim. Neopredeljenih je bilo pri tem vprašanju 15,4 odstotka vprašanih. Prav tako velika večina (69,7 odstotka) meni, da bi bilo neprimerno na takšen način odločati o proračunu, 21,2 odstotka jih referendum v tem primeru zagovarja, 9,1 odstotka pa je neopredeljenih.
Še največ anketiranim se zdi primerno na referendumu odločati o zdravstvu, a še teh je manj kot polovica - 37 odstotkov. Na drugi strani 54,7 odstotka anketiranih meni, da tudi o tem vprašanju ni primerno odločati na ta način, 8,3 odstotka pa je bilo o tem vprašanju neopredeljenih.
Naročnik ankete je bilo uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 17. in 18. decembra na reprezentativnem vzorcu 401 odraslega državljana opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.