Smrt ikone boja proti apartheidu je v četrtek zvečer sporočil južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike je umrl nekaj pred tem v krogu družine na svojem domu v Johannesburgu. 18. julija je dopolnil 95 let.
Kot je dejal Zuma, je Južna Afrika "izgubila svojega največjega sina". "Naše ljudstvo je izgubilo očeta," je dejal. "Nelson Mandela nas je držal skupaj in skupaj se bomo poslovili od njega," je dodal in ukazal zastave v državi spustiti na pol droga.
Nobelov nagrajenec za mir, ki je zaradi svojega boja proti rasističnemu režimu 27 let preživel v zaporu, je po svetu veljal za simbol svobode. Po izpustitvi leta 1990 je nato leta 1994 postal južnoafriški predsednik. Predsedniški stolček je zasedal samo en petletni mandat, leta 1993 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Iz politike in javnega življenja se je umaknil leta 2004.
Od leta 2011 se je vse pogosteje boril s težavami s pljuči, ki naj bi bile povezane z nezadostno zdravljeno tuberkulozo, za katero je zbolel v zaporu. Junija letos je bil že v kritičnem stanju, a je nato okreval in so ga septembra odpustili domov v Johannesburg. Zadnje tedne je preživel v družinskem krogu.
Mandela bo deležen slovesnega državniškega pogreba 15. decembra v vasi Qunu, kjer je odraščal. Spominsko žalno slovesnost bodo pripravili 10. decembra na stadionu v Johannesburgu, vmes pa bo ležal v predsedniški palači v Pretorii, je napovedal Zuma.
Na žalni slovesnosti pričakujejo državne voditelje z vsega sveta, med njimi vse nekdanje še živeče predsednike ZDA kot tudi sedanjega prvega temnopoltega predsednika ZDA Baracka Obamo. Pričakujejo tudi evropske voditelje in številne znane osebnosti, od Oprah Winfrey do Bona.
V Južno Afriko že dobesedno dežujejo izrazi sožalja ob smrti človeka, ki je državo obvaroval pred krvavo državljansko vojno, ko kljub 27 letom zapora in zatiranju milijonov temnopoltih sodržavljanov s politiko rasne delitve oziroma apartheida ni zahteval maščevanja nad belo manjšino Afrikanerjev, potomcev nizozemskih in britanskih priseljencev.
Kot je dejal njegov vnuk Mandla Mandela, so jih sporočila sožalja in podpore dobesedno preplavila. "Iskreno se zahvaljujem za državno in mednarodno podporo," je dejal.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob smrti "velikana za pravičnost in preprostega navdiha za človeštvo" poudaril, da je Mandelov "nesebičen boj za človeško dostojanstvo, enakost in svobodo vplival na številne ljudi po vsem svetu". Pozval je vse ljudi, naj navdahnjeni z vzorom Mandele delajo za boljši svet.
Predsednik ZDA Obama je Mandelo označil za simbol boja za svobodo ter dostojanstvo po vsem svetu. "Dosegel je več, kot bi lahko pričakovali od enega človeka, in ne sodi več k nam ampak v večnost," je dejal.
"Umrl je eden največjih politikov modernega časa," je ocenil ruski predsednik Vladimir Putin. "Mandela, ki je prestal najtežavnejše preizkušnje, je ostal predan idealom humanizma in pravičnosti do konca," je poudaril.
Sožalje so družno izrekli tudi voditelji evropskih institucij. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je ocenila, da mu demokrati vsega sveta "dolgujejo velikanski in večen dolg". "Ljudem na vseh kontinentih je pokazal, da moralna sila demokracije lahko premaga mrtvo silo tiranije," je dejala.
Predsednika Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta poudarila, da sporočilnost Mandelovega življenja presega zgolj boj proti apartheidu in rasizmu. "Naučil nas je sprave, politične tranzicije in socialne preobrazbe," sta zapisala v skupni izjavi.
Kitajski predsednik Xi Jinping je Mandelo pohvalil "kot svetovnega državnika", ki ga bo Kitajska v spominu ohranila zaradi "izjemnih prispevkov za razvoj človeštva". "Ni bil le oče naroda Južne Afrike, ampak si je zagotovil spoštovanje in ljubezen ljudi vsega sveta," so se odzvali na zunanjem ministrstvu v Pekingu.
Indijski premier Manmohan Singh ga je pohvalil kot "pravega gandijevca", ki bo še naprej navdihoval bodoče generacije. "Umrl je velikan med ljudmi. To je tudi izguba za Indijo," se je odzval voditelj Indije.
Tudi tibetanski verski voditelj dalajlama je sporočil, da bo pogrešal "dragega prijatelja Mandelo, ki je bil mož poguma, načel in nesporne pokončnosti". "Najbolje ga bomo počastili, če si bomo prizadevali za enotnost človeštva ter mir in spravo, kot se je on," je dodal.
"Mandela nas je naučil, da lahko spreminjamo svet," pa je opozorila mjanmarska borka za človekove pravice Aung San Suu Kyi, tudi Nobelova nagrajenka za mir.
To nagrado je leta 1993 skupaj z zadnjim belim predsednikom Južnoafriške republike Williamom de Klerkom prejel tudi Mandela. De Klerk, ki je bil po letu 1994 podpredsednik vlade Nelsona Mandele, je izrazil prepričanje, da bo Mandelovo življenje še naprej navdih za vse Južnoafričane, "da bodo dosegli njegovo vizijo nerasizma, pravičnosti, človekovega dostojanstva in enakopravnosti za vse".
Južnoafriški nadškof Desmond Tutu je soborca za človekove pravice pozdravil kot človeka, "ki nas je naučil, kako se zbližati in kako verjeti vase in v druge". "Združeval je od trenutka, ko je stopil iz zapora", v katerem je bil zaradi nasprotovanja apartheidu 27 let, je dejal nadškof. Papež Frančišek pa je izrazil upanje, da bodo generacije Južnoafričanov po vzoru Mandele postavile pravičnost in skupno dobro pred svoje politične interese.
Slovenski predsednik Borut Pahor je dejal, da je Mandela premočrtno verjel v svobodo, enakopravnost in spravo in da je metafora neomajne vere v boljši svet. "Z zvestobo sebi in svojemu narodu ter skupnim idealom po boljši in bolj pravični družbi pa je navdihoval ves svet," je izpostavil predsednik, ki je v znak žalovanja ukazal spustiti zastave na predsedniški palači na pol droga.
Premierka Alenka Bratušek je v sožalni brzojavki Zumi zapisala, da bo Mandela "ostal sijajen zgled miroljubnega borca za svobodo, enakost in demokracijo človeštva".
Sožalje je izrazil tudi zunanji minister Karl Erjavec, oglasil pa se je tudi slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, ki je poudaril, da nas je Mandela s svojo preprostostjo in človečnostjo naučil živeti skupaj in tolerirati vse rasne, kulturne in verske razlike.