Analiza: potok Tojnica je koktejl pesticidov

Ta je po njihovih ugotovitvah pokazala izjemno onesnaženost s pesticidi. Na enem od merilnih mest v Tojnici je bila izmerjena kar 175-krat presežena dovoljena vrednost koncentracije pesticida atrazina.

Že kvalitativna identifikacija organskih spojin vzorcev potoka Tojnica in Ljubljanice, opravljena minuli torek, je pokazala tudi prisotnost pesticidov atrazina, propazina in flufenaceta. Zato je agencija za okolje odredila še kvantitativno analizo prisotnih pesticidov na vseh štirih mestih vzorčenja.

Vzorce so vzeli v Tojnici pri gasilnem domu v Sinji Gorici, v Tojnici pri obratu Kemisa, v Tojnici pred izlivom v Ljubljanico in v Ljubljanici približno 200 metrov pod izlivom Tojnice.

Rezultati so pokazali izjemno onesnaženost s pesticidi. V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter.

Na vzorčnem mestu Tojnica pred izlivom v Ljubljanico so bile koncentracije še višje, in sicer so znašale 350 mikrogramov atrazina na liter ter 110 mikrogramov flufenaceta na liter. Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je sicer dva mikrograma na liter. Ta koncentracija je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200 metrov dolvodno od izliva Tonjica.

Poleg navedenih so bili v vzorcih Tojnice kvantificirani še pesticidi propazin, simazin, desetil-atrazin, dimetenamid, N,N-dietil-m-toluamid in terbutilazin. V Ljubljanici so bili določeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin, so še zapisali na agenciji za okolje.

Požar v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis je izbruhnil 15. maja zvečer. Ob dolgotrajnem gašenju so odpadne vode odtekale tudi v bližnji potok Tojnica. Pristojne službe so po komaj tednu dni z gladine potoka uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok. Ugotovitve izrednega inšpekcijskega pregleda nesreče, ki ga je opravila inšpekcija za okolje in naravo, še niso znane. Prav tako še ni končana policijska preiskava požara.

Požar je prebudil civilno družbo, ki je pozvala k zaščiti lokalnega prebivalstva, in izzval tudi pobude k razpravi o varovanju okolja v političnih krogih. Glede na podatke o prisotnosti herbicida atrazina, ki je že več let prepovedan, pa krajane skrbi, da je v Kemisu potekala celo distribucija prepovedanih snovi.

Mihael Toman z biotehniške fakultete je sicer včeraj v Studiu ob 17h dejal, da dvomi, da je vsebnost herbicidov povezana s požarom, ampak to bolj pripisuje uporabi teh, celo nedovoljenih snovi, v kmetijstvu.

Medtem pa mikrobiolog Gorazd Pretnar nasprotno meni, da je, ravno zato, ker so tu herbicidi prepovedani, onesnaženje bolj pripisati možnosti, da je v skladišču ostalo še kakšno "staro breme". Sam je prepričan, da je pokrajina po požaru močno onesnažena. Vsebnost prepovedanih herbicidov skrbi predvsem zato, ker gre za hormonske motilce, ki negativno vplivajo predvsem na dvoživke, in sicer na razvoj njihovih spolnih organov, je pojasnil za STA.

Glede vplivov na zdravje ljudi pa ga bolj kot herbicidi skrbi dioksin, ki se sprošča pri gorenju plastike. Pretnar sklepa, da je bila ob gorenju skladišča prisotna tudi ta, izjemno rakotvorna snov. Posledice izpostavljenosti takim snovem pa se lahko pri ljudeh pokažejo tudi šele čez leta, je dejal Pretnar, sicer znan okoljski aktivist, na katerega so se obrnili tudi Vrhničani. Prepričan je, da so službe, pristojne za skrb za zdravje ljudi, odpovedale in da bi bilo preventivno bolje ljudi evakuirati.

Direktor Agencije RS za okolje Joško Knez je za oddajo Radia Slovenija dejal, da so včeraj pozvali direkcijo za vode, zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo, da bodo ocenili, kakšna je dejansko škoda na Tojnici. Pripravili bodo sanacijski program, podjetju Kemis pa bodo naložili, da ga izvede in poskuša sanirati, kar se bo dalo. Pričakuje pa, da bo trajalo več let, da bo stanje Tojnice, ki je v preteklosti sicer že bila onesnažena, znova takšno, kot je bilo pred požarom.

Knez je povedal tudi, da so Kemis pozvali, naj vendarle priskrbi podatke o tem, kaj je v požaru zgorelo, in ne verjame, da to ni možno ugotoviti, kljub temu, da je direktor Kemisa Emil Nanut pred dnevi zatrdil, da je računalnik, na katerem so bili podatki o skladiščenih snoveh, zgorel v požaru.

Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je pomirila, da bodo vsekakor opravili analize na vse snovi, ki so lahko nevarne. Inštitut sicer ostaja pri opozorilih, da vrtnine na območju, kamor je segel dim požara, ni dobro uživati, dokler meritve ne bodo znane, če jih zavržemo, pa ne v kompostnike. Prav tako ni priporočljiva paša živali. Uprava za varno hrano je sicer na več koncih že vzela vzorce krme in zelenjave pri tistih, ki jo tudi prodajajo.

Peter Rodič iz civilne zaščite ter vrhniški župan Stojan Jakin sta v oddaji tudi zavrnila očitke o tem, da ljudi niso obveščali o dogajanju. A je župan priznal, da se je intenzivno obveščanje končalo po intervenciji, saj rezultatov analiz še vedno ni, predvsem pa se jih ne da dobiti na enem mestu. Zato bi država po njegovih besedah morala najti način, da bi povezala ministrstva za okolje, zdravje, obrambo in kmetijstvo.