Izkazalo se je, da naj bi Lindav lagal, ga. Bobnarjeva pa širila njegove laži, komisija pa bi medtem lahko raziskala politično vmešavanje v policijo in zlorabo urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade. Pogovarjali smo se tudi o sporu med predsednico države Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o stricih, ki ga želijo predčasno zamenjati in kako trdna je poslanska skupina Svoboda.

Preiskovalna komisija, ki jo vodite, je sprejela vmesno poročilo, v katerem obravnavate ozadja aretacije ruskih vohunov. Po vaših ugotovitvah premier Robert Golob ni mogel vplivati na datum njune aretacije, saj je Sova pri svojem operativnem delu sodelovala s tujo partnersko agencijo. Nam lahko zaupate, s katero?

Žal vam tega ne smem povedati. Tudi ni bistveno, gre za popolnoma enako inštitucijo, kot je pri nas Sova. Poudarjam pa, da so naše ugotovitve rezultat več dejavnikov. Prvič, ni bilo ugotovljene komunikacijske sledi, ki sta jo izpričala g. Lindav in po sklicevanju nanj tudi ga. Bobnarjeva. Drugič, datum aretacije je vedno bil en sam, seveda ob izpolnjenih predpogojih. Predsednik vlade pa o datumu ni bil obveščen in ga ni poznal oziroma je zanj prvič izvedel šele dan po izvedeni operaciji, tako kot je celoten politični vrh.

Pod tretjo točko smo preiskovali motiv, ki sta ga navajala ga. Bobnarjeva in g. Lindav, da je predsednik vlade zahteval prestavitev aretacije zaradi zasenčitve postreferendumskega dne. Treba se je zavedati, da Sova po najbolj uspešni tajni operaciji v zgodovini Slovenije nikakor  ne bi sklicala tiskovne konference in ne bi obveščala medijev, tudi v preteklosti tega nikoli ni počela. To pa zato, ker nadaljuje s svojim tajnim preiskovanjem in opazovanjem komunikacijskih mrež ter še naprej deluje v strogi tajnosti. Četrtič, g. Lindav je navedel, da je z g. Kadivnikom (šefom Sove – op. p.) kontaktiral 28. 11. 2022. Ko smo preiskovali komunikacijske dokumentacijske sledi, jih nismo mogli potrditi, tudi sam g. Lindav jih ni predložil, g. Kadivnik pa je na zaslišanju s konkretno dokumentacijo dokazal, da tega pogovora na tisti dan ni bilo.

Ali drži, da je pokazal izpiske svojih telefonskih pogovorov?

Več dokumentacijskih gradiv je predložil. Poudariti pa bi želel, da je bil g. Lindav, kar je veliko bolj pomembno, na sestanku 25. 11. 2022, torej tri dni pred datumom, ki ga je navedel. Tam je bil obveščen o končnem datumu, ko se je operacija izvedla. Realizacija je potekala po fazah. Kot sem že prej omenil, je bil za samo izvedbo potreben predpogoj, ki je bil bistven, da je operacija uspešno izvedena, da zasežejo vse naprave in z operativnim delom nadaljujejo tudi po tem.

Preiskovalna komisija je ugotovila, da je g. Lindav lažno pričal, gospa Bobnarjeva pa je z uporabo njegove izjave dosegla, da so te trditve zagrabili oziroma celo zlorabili v opoziciji.

Ob vsem tem smo se seveda vprašali tudi glede kredibilnosti prič, torej g. Lindava in go. Bobnarjevo, ki sta podala precej hude obtožbe. Mar ni nenavadno, da sta dva od najbolj vplivnih ljudi – ga. Bobnarjeva je bila ministrica za notranje zadeve, g. Lindav pa direktor policije – te očitke izrekla šele eno leto po samem dogodku? Ga. Bobnar je celo prisegla pred državnim zborom, da bo delovala v dobro države. Sam osebno bi ravnal tako, da bi takšno nepravilnost prijavil takoj, saj ko podpišeš etični kodeks, si to dolžan storiti.

Zato je bilo s tega vidika več kot skrajno nenavadno, da se je ta informacija pojavila šele po enem letu. Hkrati pa se bom  dotaknil tudi motiva krive navedbe g. Lindava do predsednika vlade, ki pa dejansko obstaja, in sicer bodisi politična diskreditacija ali vplivanje na potek aretacije ruskih vohunov. Vemo, da so takrat odvetniki, ki so zastopali ta ruska vohuna, to tudi uporabili v sodnem procesu bodisi za izpustitev oziroma ovrženje sodnih procesov.

Ali namigujete na to, da bi bila lahko ga. Bobnarjeva ali pa g. Lindav povezana s kakšno rusko službo?

Tega nismo raziskovali. A glede na to, da ni bilo motiva za prestavitev datuma aretacije, in predsednik vlade nanj niti imel možnosti vplivati, smo pa ugotovili, da sta na drugi strani dva motiva, zakaj bi nekdo želel lažno pričati. Po letu dni se lahko pogovarjamo zgolj o kredibilnosti teh dveh prič, da je bil zelo nenavaden splet okoliščin in zakaj je bila ga. Bobnar zelo glasna v medijih, sklicevala pa se je zgolj na izjavo g. Lindava.

Sašo Švigelj

Če je nekdo od nekoga nekaj slišal, to še ne pomeni, da je to res. V medijih pa je bila prepoznana kot kredibilna oseba, zato so ji mnogi tudi verjeli. V istem trenutku je operacija še naprej potekala v tajnosti, vemo, da se je zadeva nadaljevala in zaključila z zgodovinsko menjavo zapornikov, zato predsednik vlade ni imel možnosti javno odgovarjati in se braniti v javnosti. Dejstvo je, da so bile nenavadne vse okoliščine, v katerih je podala takšno izjavo.

Vaša komisija predlaga naznanitev g. Lindava zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe, zoper go. Bobnarjevo pa postopek v organu, ki odloča o dovoljenjih za dostop do tajnih podatkov. G. Lindav je že zapustil policijo in se upokojil, kakšne so pa lahko posledice za go. Bobnarjevo?

S pravnimi podrobnostmi nisem seznanjen. Dolžnost preiskovalne komisije je, da ukrepa po zaključku svojih ugotovitev, naprej pa bo o tem seveda odločal državni zbor na svoji seji. Ampak ne dvomim, da ne bi upošteval sklepov, ki smo jih sprejeli v preiskovalni komisiji.

Opozicija vam očita, da v zvezi z obtožbami niste zaslišali predsednika vlade kot kronske priče. Zakaj se vam to ni zdelo potrebno?

Kot sem že omenil, ni popolnoma nobenega dokaza, niti najmanjšega, da bi se to res zgodilo, kaj šele da bi bil trden. Z nasprotne strani gledano pa se je zgodilo več nepravilnosti in jasno kaže na to, kar je ugotovila tudi preiskovalna komisija, da je g. Lindav lažno pričal, ga. Bobnarjeva pa je z uporabo njegove izjave dosegla, da so te trditve zagrabili oziroma celo zlorabili v opoziciji. Pravzaprav je bil njihov namen, da bi se pri tej temi, kjer je postopek potekal v tajnosti, in tako so vedeli, da rešitve še nekaj časa ne bo, čim dlje zadržali. Doseči so želeli, da se nikoli ne bi prebili do suma najhujše politične zlorabe kateregakoli neodvisnega organa – urada za preprečevanje pranja denarja – v zgodovini naše države, ki se je zgodil prav pod prejšnjo vlado. In to je tema, ki se ji ne posveča dovolj pozornosti med državljani, med mediji in tudi v državnem zboru.

O tem bova še govorila. Članica preiskovalne komisije, poslanka NSI Vida Čadonič Špelič pravi, da si premier Golob ne upa priti na zaslišanje. Kako to komentirate?

Ne, to ni res. Predsednik vlade je sam rekel, da želi pričati, sam sem pa potem v komunikaciji s strokovnimi sodelavci komisije presodil, da je to popolnoma nesmiselno. Dokazi, da obtožbe na račun predsednika vlade ne držijo, so dovolj jasni, da njegovo zaslišanje ni potrebno. Zakaj bi najpomembnejšega političnega akterja v Sloveniji, ki so ga z lažno obtožbo že tako ali tako zelo očrnili, še naprej vlačili po zaslišanjih. To se mi je zdelo popolnoma nedopustno, obtožbe so bile ovržene, zanje ne obstaja noben dokaz.

Načrt je, da poglavje ruskih vohunov s potrditvijo vmesnega poročila zapremo in se resno lotimo sumov zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja.

Obstajajo pa dokazi, da je lagal g. Lindav, ga. Bobnarjeva se je pa sklicevala nanj. Želel sem omeniti še drugo stvar, kako prikladno je za opozicijo, da ko nekdo prinese na pladnju takšno zadevo, potem lahko vlečejo politično diskreditacijo, dokler le lahko. Za opozicijo je to zgolj politični teater, politična igra, namenjena diskreditaciji političnega nasprotnika. Vsi člani komisije, tudi iz vrst opozicije, so lahko sodelovali pri pripravi vmesnega poročila, vendar v opoziciji tega interesa niso izkazali v pol leta. Očitno pa jih vsebina in dokazi ne zanimajo, ampak zgolj politična diskreditacija.

Bo predsednik vlade zaslišan v zvezi z drugimi očitki, ki jih je izrekla ga. Bobnarjeva v zvezi z njim, torej o pritiskih nanjo in na policijo?

Na podlagi tega dogodka v zvezi z aretacijo ruskih vohunov, vseh prejetih dokaznih gradiv, ki sem jih res skrbno proučil, pristopil nepristransko, objektivno, je precej načeta kredibilnost prič g. Lindava in ge. Bobnarjeve. Zato tudi v tem primeru iskreno dvomim, da gre za navedbe, ki bi bile resnične. Načrt je, da poglavje ruskih vohunov s potrditvijo vmesnega poročila zapremo in se resno lotimo sumov zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja.

Kako pa komentirate dejstvo, da je policija zoper premierja Goloba vložila kazensko ovadbo v zvezi z obtožbami nekdanje notranje ministrice?

Sam z vsemi informacijami nisem podrobno seznanjen, seveda nisem videl dokumentacije policije, sodim lahko le na podlagi dokumentacije, ki jo je pregledovala preiskovalna komisija.

To pomeni, da o delu, ki zadeva preostale očitke ge. Bobnarjeve, ne boste napisali vmesnega poročila?

Tega dela se še nisem lotil. Ugotavljam pa, da gre za farso, in glede na kredibilnost pričanja g. Lindava in ge. Bobnarjeve sam močno dvomim, da gre za resnične navedbe in dogodek, ki se je resnično zgodil. Verjamem, da je to sproducirana zgodba, tako kot je bila v primeru ruskih vohunov.

Omenili ste sum politične zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade, ki ga tudi preiskujete. Ste že prišli do kakšnih ugotovitev?

Ta preiskava je še precej poteka. Lahko komentiram zgolj pričanja, ki so bila na javnem delu. Vemo, da se je pod vodstvom Damjana Žuglja v uradu zgodila obilica dokazanih nepravilnosti, da postopki niso bili skladni z zakonodajo in da je dejansko prihajalo do zlorabe. Od tu naprej o povezavah in o detajlih pa v tej fazi še ne morem govoriti. Mislim, da je treba preiskavo še precej razširiti, in močno upam, da bomo na koncu dosegli ugotovitve, ki bodo privedle do epiloga.

Kaj pa sum zlorabe policije v času prejšnje vlade, denimo uporaba solzivca, obiski takratnih ministra Hojsa in državnega sekretarja Mahniča? Nekatere stvari je že preiskovala komisija v prejšnji sestavi parlamenta. Ali boste vi to nadaljevali? O tem ni nič slišati.

Pri delu preiskovalne komisije smo tako kadrovsko kot časovno zelo okrnjeni. Veste, da so na nas že pritiskali, zakaj zavlačujemo z vmesnim poročilom, v drugi fazi pa so rekli, zakaj samo tako hiteli z njim. Karkoli naredimo, ni dovolj dobro. Iskreno si želim, da bi preiskali tudi to obdobje. Vemo, da so  takrat mediji objavili, da sta tedanja državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič in notranji minister Aleš Hojs med protivladnimi protesti vdrla v operativni center in policistom dajala ukaze.

Sašo Švigelj

Vemo, da so se zlorabe dogajale,  verjamem tudi, da so bili takrat policisti pod velikim pritiskom. Seveda je zgodba vredna proučitve, osebno pa ne morem zdaj zatrditi, ali bomo imeli časovno možnost, da predelamo tudi to temo. Sami ste lahko spremljali, koliko časa nam je vzelo, da smo zaključili preiskavo v zvezi s Sovo, da nam je omogočila vpogled v celotno poročilo in potek operacije, da smo lahko mi zaključili svoje ugotovitve. Želim si, da bi zadeva tekla hitreje, ampak člani komisije imamo tudi druge obveznosti, sam sem član še treh drugih odborov, delo je res obširno. Zato je moj fokus na preiskovanju suma zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja.

Bobnarjeva je zdaj svetovalka predsednice Nataše Pirc Musar, ki jo v sporu s premierjem Golobom podpira. Kako to komentirate? Ali gre za vojno med premierjem in predsednico?

Menim, da sta predsednik vlade in predsednica države več kot dovolj zrela človeka in da spor v resnici ne obstaja. Mogoče so kakšni različni politični pogledi, kar je povsem običajno in s čimer tudi ni prav nič narobe. Mislim, da je bilo s predsednico države sklenjenih tudi nekaj konstruktivnih dogovorov. Kakšni so pa nasveti ge. Bobnarjeve v tej kombinaciji, enostavno ne morem komentirati, ker nimam popolnoma nobenih informacij.

Kaj pa menite o tem, da je go. Bobnarjevo vzela za svojo svetovalko, glede na to, da pravite, da je neverodostojna oseba?

Takrat, ko se je ga. Bobnarjeva pri njej zaposlila, to še ni bilo dokazano in teh ugotovitev še nismo mogli podati. Izvršiti smo morali veliko dokazov, opraviti nekaj zaslišanj in takrat nismo vedeli, kakšen bo rezultat vmesnega poročila. Zato verjamem, da je predsednica države z vso legitimnostjo zaposlila go. Bobnarjevo. Ko bodo opravljeni naslednji koraki, tudi preiskovalnih organov, bomo videli, ali si bo takrat morda predsednica države premislila.

Je del te vojne tudi zavrnitev kandidata za guvernerja Toneta Ropa, ki ga je predsednica predlagala mimo jasno izražene volje koalicije?

No, vsekakor ne moremo govoriti o kakršnikoli vojni, prej morda  o različnih političnih pogledih. Seveda ima vsak svoje preference. V poslanski skupini smo se po opravljeni razpravi soglasno odločili, da gre naša podpora Saši Jazbec in da zato kandidata predsednice ne bomo podprli. Verjamem, da bo predsednica v naslednjih odločitvah veliko bolj dovzetna za naše predloge in tukaj ne vidim popolnoma nobene težave.

Pričakujete, da bo v naslednji fazi za kandidatko predlagala državno sekretarko Sašo Jazbec?

Upam, da jo bo.

Ali obstaja politično ozadje levo od sredine, ki skuša zamenjati predsednika vlade še pred koncem mandata? Kdo so ti ljudje? Je med njimi tudi prvi predsednik Milan Kučan, ki je podprl kandidaturo sedanje predsednice Pirc Musarjeve?

O tem res popolnoma nič ne vem, še nisem slišal, tudi iz druge roke ne, za kaj takega. V naši poslanski skupini in tudi v koaliciji predsednika vlade izjemno podpiramo in cenimo. V tem mandatu je bilo v državi že ogromno narejenega.

Verjamem, da je predsednica države z vso legitimnostjo zaposlila go. Bobnarjevo. Ko bodo opravljeni naslednji koraki, tudi preiskovalnih organov, bomo videli, ali si bo takrat morda predsednica države premislila.

Tudi če morda na prvi pogled v medijih ne zveni tako, vam lahko zatrdim in tudi naštejem precej stvari, ki so bile pod to vlado drastično izboljšane, praktično rešene po 30 letih neaktivnosti, pa ne bomo sedaj iskali samo slabosti prejšnjih vlad, ampak to so dejstva. Kot že rečeno, predsednik vlade uživa našo polno podporo zaradi svojih dejanj, ki jih je pokazal med delovanjem in jih je pokazala celotna vlada.

Prej sem omenil kazensko ovadbo zoper premierja Goloba. Kako boste v poslanski skupini Svobode ravnali, če bo prišlo do sodne preiskave in obtožnice?

Glejte, vsakdo je nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda. Iz tega primera, ko je šlo za krive obtožbe, lahko sklepamo, da pač nekateri škodoželjneži poskušajo res vse, da bi diskreditirali politične veljake. To ni prvič v zgodovini niti zadnjič. Preprosto, ko si nov na politični sceni, ko se spoprimeš s takim bremenom, kot se je naš predsednik vlade ali naša stranka, moraš to vzeti v zakup. V poslanski skupini Svoboda mu bomo absolutno stali ob strani, verjamem, da se bo proces  nedvomno zaključil v njegov prid, ker, kot že rečeno, iz tega, kar sodim na podlagi naših ugotovitev, ne gre za popolnoma nič drugega kot za lažne obtožbe. Tako sklepam in temu nimam kaj dodati.

Kaj pa, če bodo v SD ali Levici zahtevali premierjev odhod? Ali lahko zaradi tega razpade koalicija in bomo šli na predčasne volitve?

Verjamem, da ne, tudi pri delu naše preiskovalne komisije se je izkazalo, da koalicija ni škodoželjna, da so jim dokazi in ugotovitve več vredne in imajo dovolj etično-moralnih vrednot , da se vsaj za zdaj odločijo prav. Zato tudi ne vidim, da bi bilo v tem scenariju kakorkoli drugače.

Kako trdna pa je vaša poslanska skupina? Mojca Šetinc Pašek je bila izključena. Je naslednji v vrsti poslanec Miroslav Gregorič, ki je zaradi JEK 2 v sporu z novo vodjo Natašo Avšič Bogovič?

Prav to, da lahko soočamo različna mnenja, je čar naše poslanske skupine, nikakor nista v sporu. Med seboj se lepo pogovarjata. Opravičil se ji je za tisto izjavo ...

Da je del jedrskega lobija ...

Seveda to nikakor ne drži, ampak glejte, jaz sem tudi energetik in bom predstavil svoje stališče. Po evropski perspektivi moramo termoelektrarno Šoštanj zapreti do leta 2032. TEŠ pomeni v tem trenutku tretjino proizvedene energije, JEK še nekaj več kot tretjino, ostanejo nam naše hidroelektrarne, vse preostale elektrarne in sonce. Seveda ima sonce veliko slabost v tem, da ne moremo sezonsko akumulirati proizvedene energije, to je možno samo v teoriji po nekem principu elektrolize, ki pa je še zgolj v povojih. Torej je poleti proizvedeno energijo zelo težko ali pa nemogoče v taki količini prenesti na zimski del, zato je znesek, ki ga je potem tudi z analizo predstavilo ministrstvo, bistveno večji kot gradnja drugega bloka  jedrske elektrarne Krško. Vemo, kako uspešni smo bili pri hidroelektrarnah ali pri vetrnih elektrarnah, pravzaprav nismo zgradili popolnoma ničesar zaradi civilnih iniciativ  ali drugih malenkosti, ki lahko blokirajo energetski projekt. JEK 2 bi nam ponujala po projekcijah praktično celotno energijo, ki jo trošimo zdaj, torej bi nam nadomestil vse vire.

Sašo Švigelj

Brez nje pa bomo po letu 2042, ko se predvideva zapiranje sedanje jedrske elektrarne, 80 odstotkov odvisni od tujine. Lahko da bodo cene nižje, ampak če se zgodi tak dogodek, kot je vojna v Ukrajini, bodo cene nekajkrat zrasle, in takrat je najdražja energija, ki je nimaš. Zato je z mojega energetskega vidika modro, tudi če  se energija danes zdi malce dražja. To je seveda moje  stališče, Miro (Gregorič) je imel drugačno stališče, in prav to je čar naše poslanske skupine, ker si vsi lahko vse odkrito povemo. Ker pa nas tu in tam čustva malo zanesejo, smo v razpravah včasih malo preuranjeni, ampak mislim, da nikomur ne gre zameriti. Miro in Nataša sta v odličnih odnosih in, kot že rečeno, Miro je tisto izjavo obžaloval in se tudi opravičil.

Ali je bila napaka, da ste razpisali referendum, potem pa ga odpovedali?

Ne, meni se je zdelo prav, da se o tem odločajo državljani. Vemo, kaj se je zgodilo v primeru Teša 6, zato se nam je zdelo smiselno, da državljani povedo, ali naj se projekt JEK 2 nadaljuje. A so žal nekateri ta dober namen spolitizirali in med ljudmi povzročili zmedo.

Kako si pa vi razlagate intervju Gregorja Golobiča za Mladino, v katerem je nekako storpediral referendum, on odločno nasprotuje projektu JEK 2. Kaj je v ozadju: rušenje vlade, ustanovitev nove stranke?

Ne, mislim, da je zaskrbljenost ali previdnost upravičena in da je prav, da se o tem pogovarjamo. Gre za največji energetski oziroma največji projekt v zgodovini Slovenije. Potem se pa zgodijo politične igrice, ko nekdo snema pogovore,  jih izreže in zmanipulira. Naša vodja poslanske skupine je edina z dobrimi nameni izrazila zaskrbljenost, potem pa se to izkorišča za politično diskreditacijo.

Miroslav Gregorič in Nataša Avšič Bogovič nikakor nista v sporu. Med seboj se lepo pogovarjata. Opravičil se ji je za tisto izjavo.

Sam namen referenduma je bil dober, v naslednji vladi pa bi se odločali, pod kakšnimi pogoji bomo šli v investicijo. Dolžnost investitorja in vlade je, da pripravi takšne pogodbe, da imajo mejne vrednosti, preko katerih ne moremo iti. Ta del je manjkal pri Tešu 6, zato se je nenehno dražil. In menim, da je edino na tak način dovolj varno, da bi se tak projekt s finančnega vidika izpeljal.

Pričakujete, da se bo tudi pred naslednjimi volitvami levo od sredine pojavil nov obraz oziroma nova stranka? Evropski poslanec Vladimir Prebilič še ni rekel zadnje besede.

Vedno se pred volitvami pojavljajo nove stranke, novi obrazi, eni so bolj uspešni, drugi manj. Tudi sam, ko nisem bil politično angažiran, ko sem bil zgolj volivec, sem si vedno želel, da bi nekoč ta gordijski vozel neka levosredinska stranka, mi smo celo bolj sredinska stranka, presekala in dokončala ta vladni mandat. Verjamem, da bo to nam uspelo. Ko bomo na koncu prebrali seznam, kaj vse smo opravili, celo koliko stvari, ki se jih v 30 letih ni lotil prav nihče, verjamem, da bodo to volivci takrat zelo nagradili. Ne glede na to, kakšni so sedaj rezultati anket, ki jih opozicija tako rada privleče na plano, resnično verjamem, da nas bodo volivci na koncu nagradili.

Desno od sredine se je pojavila nova stranka Demokrati, ki jo vodi Anže Logar. Je on tretji steber ali satelit Janeza Janše?

Jaz ne dvomim, da je to izredno dobro načrtovana in orkestrirana zadeva s strani SDS, saj so vseskozi pripravljali satelitske stranke. Logar je na predsedniških volitvah dosegel zelo dober rezultat, jasno, d so se  so se pojavili apetiti, da zajamejo še nekaj naših volivcev. S političnega vidika je to izjemno dodelana, to moram priznati, predstava za javnost, češ da se distancira od SDS. Na hodnikih pa poslanci vidimo, da je zgodba popolnoma drugačna, kot se hoče javno predstavljati.

Torej je Logar v zelo dobrih odnosih s kolegi v SDS. Tudi z Janšo?

Vsekakor.

Na evropskih volitvah je SDS zmagala z več kot 30 odstotki glasov, tudi desnica je dobila veliko več glasov kot vladna koalicija. Ali pričakujete po volitvah četrto Janševo vlado?

Ne, ne pričakujem tega. V poslanski skupini se preprosto ne ubadamo z rezultati anket in enostavno delamo po svojih najboljših močeh, srčno in z moralnimi vrednotami, kar se mi zdi še najbolj pomembno. Seveda, ko bo prišel čas, zadnjega pol leta pred volitvami, se bomo osredinili  na to, da še bolj intenzivno predstavimo svojim volivcem vse, kar smo v teh letih naredili, da je bil velik del koalicijske pogodbe izpolnjen.

Sašo Švigelj

Upal bi si trditi, da kar rekorden del od vseh preostalih prejšnjih vladajočih, in da klima v državi še nikoli ni bila tako dobra. Nikoli prej ni nihče imel pravice tako naglas in jasno govoriti o svojih občutkih, mišljenjih in razpravljati praktično brez obtožb, sodb in podobno.

Pred izvolitvijo za poslanca ste bili zaposleni v Genu-I, zato veljate za enega od premierjevih zaupnikov. Vas je on osebno povabil na kandidatno listo?

Zdaj bom iskreno povedal to zgodbo. Jaz g. Goloba sploh nisem osebno poznal, preden sem nastopil to funkcijo. Eksistenca v prejšnji službi mi je omogočila, da sem si vzpostavil življenje takšno, kot je bilo. Napad Janeza Janše na (sedanjega – op. p.) predsednika vlade sem vzel osebno in sem mu, potem ko je napovedal, da bo vstopil v politiko, želel pri tem prostovoljno pomagati. Med tem procesom se je pojavila možnost, da bi kandidiral, sprva nisem bil navdušen, a sem kljub temu to odgovorno sprejel.

Kdo pa vas je nagovoril?

Tega ne bom razkril, ampak to ni bil predsednik vlade, tudi ne nihče iz kolektiva, s katerim sem prostovoljno sodeloval. Takrat tudi še nisem osebno poznal predsednika Goloba, razen da sva se pozdravila, če sva se srečala na hodniku v prejšnji službi. Poleg tega sva delala na različnih enotah, zato sva se redko videvala. Komunikacijo in korespondenco sem imel z drugimi direktorji. Ampak takrat, ko se je to vabilo pojavilo, nisem bil navdušen, vstop v politiko navsezadnje ni preprosta odločitev in lahko pomeni precejšnjo življenjsko spremembo, a sem vseeno soglašal s kandidaturo.

Ne dvomim, da je to izredno dobro načrtovana in orkestrirana zadeva s strani SDS, saj so vseskozi pripravljali satelitske stranke. Logar je na predsedniških volitvah dosegel zelo dober rezultat, jasno, so se pojavili apetiti, da zajamejo še nekaj naših volivcev.

Nisem niti pričakoval, da bom izvoljen. Moram pa reči zdaj kot poslanec, da sem imel veliko večja pričakovanja, da bomo lahko s kolegi iz drugih poslanskih skupin, predvsem opozicijskih, sodelovali bolj odkrito, da dana beseda nekaj velja. Po drugi strani pa sem zelo hvaležen, da lahko pomagam soustvarjati to državo in tudi klimo v njej ter spreminjam vse tisto, kar me pri etabliranih politikih najbolj moti.

Boste ostali v politiki? Boste tudi na naslednjih volitvah kandidirali ali se boste vrnili v Gen-I.?

Če bo strankarski svet tako odločil, bom še enkrat poskusil kandidirati. Seveda nisem še niti približno tako daleč, da bi o tem resno razmišljal, najverjetneje pa bom pritrdil, če bom izbran oz. če me bodo želeli.

Kam pa bo šel predsednik vlade po končanem mandatu?

Predsednik vlade je napovedal, da bomo delovali dva mandata. Tako da sem trdno prepričan, da se ne bo umaknil in bo najmanj še en mandat kandidiral za predsednika vlade.