"Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal s stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati," je Bobnar poudarila v skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije.
Zelo podrobno je opisovala, kdaj so se zaostrili odnosi med njo in predsednikom vlade in kako je potekala komunikacija med njima, pa tudi, kdo vse se je vmešaval v kadrovanje in druge postopke v zvezi s policijo.
Kot je pojasnila, se je z Golobom prvič sestala maja lani v prostorih stranke Gibanja Svoboda. Povedal ji je, da se glede vodenja notranjega ministrstva odloča med njo in Marjanom Šarcem ter da ima Bobnarjeva veliko podpornikov, a tudi veliko kritikov. "Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga vrže čez ramo in niti ne pogleda več, kar se lahko zgodi tudi z mano," je prvi sestanek s premierjem opisovala Bobnar.
Kot je poudarila, so se pritiski nanjo začeli konec oktobra lani, ko je prejela sms-sporočilo od generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vukovič, ki jo je spraševala, ali je sploh smotrno raztrgane plakate Gibanja Svoboda prijaviti Policijski upravi Nova Gorica glede na to, kdo je tam direktor.
Nekaj dni kasneje pa jo je kontaktiral premier. Dejal ji je, da se morata pogovoriti, ker je zaskrbljen glede kadrovske politike v policiji in da mu nič ni všeč. "Ker sem do takrat že spoznala njegov način komunikacije, sem vedela, da je to neke vrste svarilo," je povedala Bobnarjeva.
V začetku novembra pa jo je Golob na sestanku v prostorih vlade opozoril, da takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil svoje naloge glede čiščenja policije in da gre pri tem za izdajo, "ker ima okrog sebe določene ljudi".
Dotaknila se je tudi vloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Milovića, ki naj bi neformalno svetoval predsedniku vlade glede varovanja. Kot je izpostavila, je Milović sredi novembra lani poklical na notranje ministrstvo in zahteval, da policija zaposli določeno osebo. Ta oseba bi morala biti zaposlena kot varnostnik pri predsedniku vlade, vendar pa na policiji niso dali soglasja za njegovo zaposlitev, je navedla.
"Takrat sem zavzela jasno stališče, da ne dopuščam takšnih klicev na ministrstvo, da nihče ne bo kadroval v policijo in da je to kadrovska korupcija, ki je nedopustna, ker je kadrovska politika izključno v pristojnosti generalnega direktorja policije kot predstojnika organa," je poudarila.
Nekaj dni zatem pa je ugotovila, da na sejo vlade ni umeščeno imenovanje Slavka Koroša, ki ga je predlagala za generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge za polni mandat. Ko je vprašala Goloba, kaj je z imenovanjem Koroša, ji je premier odgovoril, "da ne ve, kdo je on in da bom imela na tem mestu nekoga drugega". Povedal naj bi ji tudi, da mora zamenjati direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, je dejala na včerajšnji seji.
Konec novembra pa sta imela s premierjem daljši sestanek, na katerem sta govorila o poslanskem vprašanju poslanca SDS Žana Mahniča o varovanju premierja. "Prepričan je bil, da sva to poslansko vprašanje Mahniču lansirala z Lindavom, kar absolutno ne drži in nima nobene veze z resnico in z realnostjo. Rekel mi je, da je stvar sedaj prešla na osebni nivo med njim, Lindavom in med menoj, da je to sedaj stvar osebne eksistence, varnosti in da bo storil vse, da zaščiti svojo družino," je dogajanje med drugim opisovala Bobnar.
Na istem sestanku ji je po njenih besedah predsednik vlade povedal, da je zaupanje med njima porušeno in "da si lahko povrnem njegovo zaupanje samo, če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala, kdo naj bi izgubil službo, je rekel, da Martin Jazbec". Bobnarjeva mu je odgovorila, da si na takšen način ne bo kupovala zaupanja premierja, v začetku decembra lani pa je nato sama ponudila odstop.
Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) je Bobnar odgovorila, da se ji je neskladna z zakonodajo zdela tudi neposredna komunikacija med Golobom in vodjem Nacionalnega preiskovalnega urada Darkom Muženičem, ki je potekala mimo nje in Lindava. To je primerjala s spornostjo komunikacije med nekdanjo direktorico NPU Petro Grah Lazar in tedanjim premierjem Janezom Janšo.
Pritrdilno pa je odgovorila tudi na Grimsovo vprašanje, ali je v kazenski ovadbi 8. decembra zapisala, da sta jo na mestu ministrice rušila Črnčec in tedanja predstavnica za odnose z javnostmi stranke Svoboda Vesna Vuković in pokazala na sum kadrovske korupcije.
V odgovorih na vprašanja članov komisije je Bobnarjeva razkrila tudi, da se je podobnemu pritisku uprla že kot generalna direktorica policije med premierskim mandatom Marjana Šarca. Po njenih besedah naj bi s strani takratnega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčeca prišla pobuda, naj se iz policije odpusti predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuža. Notranji minister Boštjan Poklukar pa naj bi jo pozneje ob neki priliki vprašal, ali je pripravljena izgubiti funkcijo zaradi predsednika sindikata, na kar mu je odgovorila pritrdilno.
Bobnarjeva je uvodoma sicer poudarila, da vabila na sejo preiskovalne komisije ni prejela, vseeno pa je prišla, da ne bi bilo zlonamernih natolcevanj, da se izogiba ali da ne želi sodelovati na komisiji. Spomnila je tudi, da je že večkrat pričala pred preiskovalno komisijo, med drugim o zlorabah policijskih pooblastil v času epidemije covida-19, kaznovanju dijakov, ki se ne bi smelo zgoditi, zaplinjanju Ljubljane, pa tudi o padcu zaupanja ljudi v delo policije.
Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje vlade Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Komisijo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut.
Lindav pričakuje, da bo komisija zaslišala več prič, tudi Miloša Milovića.
Lindav: Pričakujem, da bo komisija zaslišala več prič, tudi Miloša Milovića
Tudi Lindav je uvodoma opozoril, da vabila na včerajšnjo sejo preiskovalne komisije ni prejel on sam, temveč njegov odvetnik Gregor Verbajs, kar pa ga ni odvrnilo od udeležbe na seji, je poudaril. "Tukaj sem kot dobroverna priča, ker želim razčistiti stvari, ki so se dogajale in bom z veseljem odgovarjal na vsa vprašanja," je navedel in spomnil, da je o političnih pritiskih na policijo pričal tudi pod prejšnjo preiskovalno komisijo v času nekdanje vlade.
V predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije, je Lindav izpostavil, da so ga menjale in razreševale vlade vseh barv.
Nekdanja vlada Janeza Janše ga je razrešila z mesta direktorja Uprave kriminalistične policije, aktualna vlada pa ga ni potrdila na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat, vendar pa Lindav ne obžaluje ničesar.
"Dokler me zaradi mojega strokovnega, zakonitega in načelnega dela menjajo levi in desni, vem, da kot policist ravnam prav in tako bi ravnal spet, brez pomisleka," je poudaril.
Kritičen pa je bil do vsakokratne politike, ki si v policiji želi predvsem lojalnih kadrov. "Nobena opcija si ne dopusti, da bi se policija razvijala kot strokoven, samostojen in apolitičen organ, temveč vsi stremijo po tem, da imajo na položajih ljudi, ki bodo slepo izvrševali," je poudaril.
Dotaknil se je tudi svojega poznanstva z aktualnim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, ki je to funkcijo opravljal že v mandatu 2018-2020. Že takrat so se pojavljale tendence, "da me je treba razrešiti z mesta direktorja Uprave kriminalistične policije, a se takratna generalna direktorica policije Tatjana Bobnar s tem ni strinjala," je izpostavil.
Glede poročila o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je decembra lani poslal premierju Golobu, je poudaril, da stoji za vsako besedo, zapisano v poročilu, "z vso svojo integriteto in strokovnim znanjem."
Pričakuje pa, da bo komisija v postopku razčiščevanja domnevnih nepravilnosti "govorila z vsemi ljudmi, ki so navedeni v tem poročilu, vključno z Milošem Milovićem, kot tudi z ljudmi, ki so bili vabljeni na prejšnje sklice parlamentarne komisije."
Lindav v lanskem poročilu predsedniku vlade podrobno opisuje tudi telefonske klice, ki jih prejemal od vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic. O tem klicu je naredil tudi uradni zaznamek, ki vsebuje zelo natančne navedbe, "kakšne so želje in pričakovanja Petre Škofic po moji udeležbi na kavi z gospodom predsednikom vlade Robertom Golobom," je med drugim pojasnil.
Po besedah Lindava "ga ni predsednika vlade, ki bi me lahko prepričal, da jaz človeka, ki dela zakonito, strokovno in pošteno, odpustim zato, ker si je nekdo to izmislil. To bi bilo nedopustno zame kot človeka, še bolj pa kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije," je poudaril.
Ob tem je med drugim izpostavil klic Miloša Milovića glede zaposlitve nekdanjega policista, za katerega so na policiji izdali negativno mnenje. "Nekdanja notranja ministrica je jasno povedala, da bi taka zaposlitev predstavljala kadrovsko korupcijo in tam smo zgodbo zaključili," je izpostavil.
V odgovorih na vprašanja članov komisije je dejal, da se mu je nenavadno zdelo tudi, da ga je o izbiri Roberta Kešperta za vodjo službe za varovanje predsednika vlade obvestil Milović. Ko je imel septembra priložnost se osebno sestati s Kešpertom, je ta odprl nenavadno temo in ga prepričeval, da bi morala specialna enota policije biti umeščena neposredno pod generalnega direktorja policije, in ne v upravo za policijske specialnosti. Ko je Lindav predstavil svoje argumente o nasprotnem, mu je Kešpert odvrnil v smislu, da naj še enkrat razmisli, ali je to najboljša odločitev.
Kasneje je na to temo prejel klic državnega sekretarja za nacionalno varnost Andreja Benedejčiča, ki ga je spraševal o organizacijski umeščenosti specialne enote. To posledico je dojel v smislu, "če ne boš priden, te bomo pač zatožili". "Tako razmišljanje se mi zdi otročje in skregano s pravno državo ter zdravo logiko policijskega dela, ampak očitno smo tam," je dejal.
Podobno je po njegovih besedah razmišljal tudi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je izražal želje, naj se iz urada ljudi odpušča brez pravne podlage. "Verjetno ni hujšega političnega pritiska kot želja po kadrovanju, odpuščanju in revanšizmu," je ocenil Lindav.
Prepričan je, da ni razlike med političnimi pritiski na delo policije med vlado Janeza Janše in vlado Roberta Goloba. "Eni so to naredili po vojaško, drugi pa tako, da veliko in lepo govorijo, delajo pa isto," je bil oster. Obžaloval je, da se policiste, ki so ključen element nacionalne varnosti, dojema kot "hlapce vlade, in ne kot strokovno službo". To je neodgovorno in nedržavotvorno, je dejal.
Sejo preiskovalne komisije so nato zaprli za javnost pri vprašanju Vide Čadonič Špelič, ali je kdo od Lindava zahteval, da naj policija ali NPU kaj naredi ali opusti kakšno dejanje.
