Aleksandra Velkovrh: Gradbene inšpektorje mamijo s podkupninami

V zasebnem sektorju delajo žal večinoma za minimalne plače, polnijo državni proračun, iz katerega so nato plačani mnogi javni uslužbenci, za katere je učinkovito delo zadnja skrb. Ljudje na splošno vedo, kadar ne ravnajo prav, zakaj jih gradbeni inšpektorji kaznujejo.

V času vašega vodenja inšpektorata za okolje in prostor od 2009 do 2012 vas je več podrejenih prijavilo zaradi mobinga. Kakšni so bili očitki in kako so se končali postopki?

Očitki mobinga so bili povzeti po njegovi definiciji, sicer pa precej obsežni. V letih, ko sem vodila inšpektorat, sem zamenjala kar precej vodij. Nazaj sem jaz oziroma Republika Slovenija dobila tožbe zaradi mobinga, o zadevah je odločalo delovno sodišče, ki je že dalo v dveh primerih prav tožnicama, tretja zadeva je še v postopku. Vse zadeve so zanimive, na primer: ena od uslužbenk je začela pet postopkov zoper delodajalca, torej Republiko Slovenijo, zaradi premestitve, dodelitve drugega dela, uporabe parkirišča ... V štirih od teh petih postopkov v tožbi ni uspela, torej ni bilo ugotovljene nobene delovnopravne kršitve, mobing pa je ostal. Torej kršitve, na podlagi katerih je dokazovala mobing, niso bile ugotovljene, tožbo zaradi njega je pa vseeno dobila. Gre za takšne absurde, s katerimi se niti ne ukvarjam, če imam možnost, pa opozarjam nanje.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Velkovrhova razloži, zakaj rušenje črnih gradenj ni vse, kar počne gradbena inšpekcija; pove, kaj sodi v učinkovit sistem državnega nadzora nad ravnanjem s prostorom; opozori, da zaposleni v državi upravi v veliki meri ne upravičijo svojih plač; izpostavi, da mnogi gradbeni inšpektorji niso sposobni delati v zasebnem sektorju; pove, kako jo je poskušal podkupiti razvpiti Robert Zavašnik, nekdanji lastnik diskoteke Lipa.