Afera zdravilec: sto tisoč evrov za študije armenskemu ezoteriku, ki ne zna slovensko

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah Dnevnika policija preiskuje Andrejo Barle Lakota, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvo za izobraževanje v mandatu Maje Makovec Brenčič in vodjo urada za razvoj šolstva v času ministra Igorja Lukšiča, ki je osumljena treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja.

Preiskujejo tudi Mojco Štraus, nekdanjo direktorico Pedagoškega inštituta, ki se je po predčasni razrešitvi s tega mesta zaposlila na ministrstvu za izobraževanje, Andreja Korena, nekdanjega direktorja Šole za ravnatelje, in neimenovano uslužbenko na ministrstvu za izobraževanje. Štravsova je osumljena zlorabe uradnega položaja in pomoči pri storitvi tega kaznivega dejanja, Koren pomoči pri storitvi kaznivega dejanja, neimenovana uslužbenka ministrstva za izobraževanje pa zlorabe uradnega položaja. Za to je zagrožena kazen od treh mescev do pet let zapora.

Armenski zdravilec in parapsiholog Papian po pisanju Dnevnika ne zna slovensko in na področju edukacijskih ved nima nobenih referenc, kljub temu pa sta v letih 2009 in 2010 tedanji direktor Zavoda za šolstvo Gregor Mohorčič in direktorica Pedagoškega inštituta Štrausova z njim podpisala kar štiri pogodbe, vredne 99.403 evre.

Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar je za časnik pojasnil, da so kriminalisti v torkovih hišnih preiskavah pri njih pregledali poslovne prostore, v katerih je uradovala Štrausova, in arhive z dokumentacijo. S sumi zoper Štrausovo pa so ga kriminalisti seznanili že letos poleti. "Za Papiana in študijo, ki naj bi jo opravil za naš inštitut, sem prvič slišal junija od kriminalistov. Naša računovodkinja je tedaj pregledala knjige in ugotovili smo, da je Mojca Štraus marca in decembra 2009 z njim res podpisala dve pogodbi, skupaj vredni 23.600 evrov."

Papian je ta honorar dobil za okoli 200 strani dolgo študijo, v kateri naj bi osvetlil odnos med dosežki mednarodnih raziskav znanja in fiziološkim delovanjem možganov. Vendar je po besedah Žagarja študija pravzaprav "zbirka nepovezanih, kopiraj-prilepi odlomkov, napaberkovanih iz raziskav znanja, raznih dokumentov in še česa. Ni pa v njej nobenih znanstveno relevantnih ugotovitev o fiziologiji možganov". Kot skrajno čudno je ocenil to, da je Štrausova takšno študijo naročila ali sprejela od človeka brez vsakršnih znanstvenih referenc, ki za povrh ne govori slovensko. "Študija je napisana v brezhibni slovenščini, zato domnevam, da je ni napisal Papian," je še dejal.

Poleg tega je Papian po navedbah sedanjega direktorja Pedagoškega inštituta študijo oddal že aprila, a je Štrausova za isti projekt konec leta z njim podpisala še drugo pogodbo. Ena pogodba je bila plačana iz sredstev Evropskega socialnega sklada, od koder ministrstvo zagotavlja sredstva za izvajanje mednarodnih raziskav znanja, ena pa iz sredstev, ki jih inštitutu vsako leto dodeli ministrstvo za naloge po svojem izboru. Šolski resor je tedaj vodil minister Igor Lukšič.

Približno v istem času je Armenec Papian podpisal tudi dve pogodbi z Zavodom RS za šolstvo oziroma tedanjim direktorjem Gregorjem Mohorčičem, ki se je leta 2014 po neuspešni kandidaturi za vnovičen mandat direktorja zaposlil na ministrstvu, kjer je postal državni sekretar za vrtce in osnovne šole. Da je pogodbi podpisal prav Mohorčič, ki ga ni med osumljenimi, je za časnik potrdil tudi sedanji direktor zavoda Vinko Logaj.

Obe pogodbi naj bi bili po Logajevih besedah vredni več kot 70.000 evrov. Da to drži, je razvidno tudi iz načelnega mnenja KPK, ki je ta primer raziskovala po prihodu Logaja na zavod. Komisija je zaznala visoko stopnjo tveganja korupcije, kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa ni mogla potrditi. Iz tega mnenja, v katerem sicer ni razkrita ne identiteta Papiana ne Zavoda za šolstvo - govori se zgolj o "osebi A", ki naj bi po navedbah Dnevnika bil prav Papian.

Po poročanju Dnevnika naj bi predstavniki ministrstva in zavoda KPK tedaj priznali, da nadzora nad Papianovim delom niso izvajali. "Nihče od sogovornikov na ministrstvu in na zavodu ni vedel, kdo je 'oseba A', nihče se tudi z njo ni srečal," je zapisala KPK. Obstajala je zgolj "oseba B", prek katere je potekala komunikacija s Papianom. Eden od zaslišanih uslužbencev pa je KPK celo dejal, da "besede transparentnost takrat sploh niso poznali" in da so bili "od zgoraj" vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prek zavoda za šolstvo, ki ga KPK sicer ni imenovala.