Janša pričakuje, da bodo do torka odstopili vsi iz zgodbe o iranski pralnici denarja v NLB

Po četrtkovi javni obravnavi vmesnega poročila bančne preiskovalne komisije je včeraj o njem opravil razpravo za zaprtimi vrati, nato pa še zaupno in javno obravnavo posebnega poročila komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Kot je včeraj ponovil predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims (SDS), poročilo in njegove ugotovitve kažejo na zavlačevanje pristojnih služb. Komisija je po njegovih besedah in v skladu z napovedmi poročilo že posredovala Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in tožilstvu.

"Če je bilo v četrtek v ospredju vprašanje, kakšno moč ima nekdo, da se lahko dogovori, da se v eni državi opere milijarda dolarjev, se danes vprašajte, kakšno moč ima šele tisti, ki je dosegel, da so odpovedali praktično vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona naše države," je povzel.

Grims je v razpravi poudaril, da sta bili o tem primeru obveščeni izvršilna veja oblasti in reprezentativna oblast oz. predsednik države, ni pa bil obveščen parlament oz. predsednik parlamenta, čeprav naj bi bile v takšnih primerih obveščene vse tri strani. "V vsej preiskavi ni pojasnila, zakaj je bilo temu tako," je dejal.

"Zgodba, ki je bila z informiranjem omejena na točno določen krog, se ne sme ponoviti," je pristavil. O tem, da ni šlo za naključje, je prepričan tudi Matej Tonin (NSi): "Številni smo v tej zgodbi ponavljali, da je enostavno preveč zelo jasno v eno smer zapeljanih dogodkov, da bi lahko verjeli, da gre za naključne stvari."

Janez Janša (SDS) je izrazil pričakovanje, da bodo vsi tisti, ki so danes na visokih funkcijah in so bili prepoznani v tej zgodbi, do torka odstopili. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pa je menil, da sta obe poročili osnova za to, "da na podlagi dejstev naredimo zaključek ter sprejmemo ustrezne ukrepe in usmeritve za nadaljnje delo".

Po mnenju Žana Mahniča (SDS) se tudi po javni objavi te zgodbe ni nič spremenilo. Ker je menil, da postopkov ne bo, ker so s provizijami "kupljene marsikakšne volitve in poslanec", ga je Jani Möderndorfer (SMC) pozval, naj to prijavi protikorupcijski komisiji ali navedbe podkrepi z dokazi, sicer njegov nastop razume kot "politično zlorabo".

Po Möderndorferjevem mnenju je poročilo sestavljeno korektno, čeprav v njem "manjka odgovorov na določena vprašanja". DZ bo o posebnem poročilu komisije glasoval v torek in pričakovati je podporo. A delo DZ se v tej točki ne bo končalo, saj bo zgodbo pod drobnogled vzela preiskovalna komisija pod Möderndorferjevim vodstvom.

Nakazila iranske banke, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev, je v dokumentih našla bančna preiskovalna komisija pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS), ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013. Zadevo je odstopila Grimsovi komisiji, ki je to razkrila javnosti.

Logarjeva je na to temo opravila zaslišanja nekaterih vodilnih bankirjev NLB, ki so sicer prišli odgovarjati na vprašanja, povezana z vzroki za nastanek bančne luknje, Grimsova pa je o tem govorila z direktorjem urada za preprečevanje denarja Darkom Muženičem in direktorjem urada v tistem času Antonom Ploštajnerjem.

Nova komisija, ki bo preiskovala te posle v NLB, bo po napovedih zaslišala javne funkcionarjev v času med letoma 2008 in 2011. Ker politične odgovornosti ne morejo ugotavljati le na podlagi pričevanj politikov, bodo zaslišali vse akterje iz te zgodbe, tudi vodilne v NLB.