91. Beti Hohler
sodnica na mednarodnem kazenskem sodišču

Sašo Radej

Ko je pred dvema letoma prisegla kot prva sodnica iz Slovenije in tudi najmlajša sodnica v zgodovini Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu, se nikomur ni sanjalo, da bo Beti Hohler zaslovela tudi zaradi svoje odločitve v primeru izraelskega premierja, njegovega obrambnega ministra na eni ter voditeljev Hamasa na drugi strani.

Beti Hohler je postala novica, ker je – potem ko je sodnica Julija Motoc »zaradi zdravstvenih težav« diplomatsko odšla na bolniško – glasovala za to, da se zoper osumljene judovske in palestinske voditelje vložijo obtožnice zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. S tem je nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in njegovega (bivšega) obrambnega ministra Joava Galanta postal pravnomočen. Proti Hamasovim šefom so se postopki ustavili, ker so jih medtem že »justificirali« Izraelci.

Odločitev, ki jo je sprejela slovenska sodnica, pa ni sprožila le ogorčenih odzivov Izraela, ki ji očita pristranskost, pač pa tudi povračilne ukrepe Združenih držav Amerike, saj je Trumpova administracija zoper Beti Hohler in njene sodniške kolege uvedla sankcije, ki v praksi pomenijo prepoved vstopa v ZDA, oteženo plačevanje s kreditnimi karticami in cel kup drugih nevšečnosti. Ameriška poteza po mnenju nekaterih predstavlja politično sankcioniranje odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča in obenem tudi osebni napad na slovensko sodnico, ki zaradi tega upravičeno pričakuje pomoč in zaščito tako Slovenije kot tudi Evropske unije. Vsekakor zelo konkreten izziv za Tanjo Fajon!

92. Marjan Šarec
evropski poslanec

Primož Lavre

Njegov politični vpliv se manjša, saj je z odhodom Boštjana Poklukarja z notranjega ministrstva in Damirja Črnčeca s položaja državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu izgubil svoja zadnja najtesnejša sodelavca v Golobovi vladi. V letih od 2018 do 2020 je vodil vlado, od leta 2022 pa ministrstvo za obrambo, čeprav je na državnozborskih volitvah njegova stranka LMŠ izpadla iz parlamenta.

Na evropskih volitvah 2024 je doživel ponovno politično vstajenje, saj je bil za evropskega poslanca izvoljen s prednostnimi glasovi. V Evropskem parlamentu je član novega odbora za varnost in obrambo, ob tem je poročevalec za Črno goro. Tako je postal del ključnih evropskih razprav o varnosti, zunanjih odnosih in integraciji držav Zahodnega Balkana v EU.

93. Alenka Žnidaršič Kranjc
lastnica Prva group, Deos, Sofizo in FUDŠ

BOBO

Čeprav se je že leta 2019 umaknila z vodstvenih položajev v skupini, pa je še vedno ena od vplivnejših slovenskih finančnic, ki ima v lasti največjo zasebno pokojninsko družbo pri nas, mrežo desetih domov za starejše v državi Deos, lastniško pa je vstopila tudi na področje izobraževanja (nekdanji izobraževalni center B2, preimenovan v Sofizo, in FUDŠ). Njeno družinsko podjetje Prva Finance je večinski, 56-odstotni lastnik Skupine Prva, stoodstotna lastnica Deosa pa je po družbi AZ Deos, kjer ima sama osebno tako kot v Prva Finance 52-odstotni delež, trikrat po 16 odstotkov pa imajo njeni trije potomci.

Z upravljanjem domov za starejše je v letu 2024 ob rekordnih 48 milijonih evrov prihodkov v bilancah podjetja Deos prikazan dober milijon evrov izgube. Skupina Prva pa je predlani pridelala skoraj šest milijonov evrov dobička. Finančni holding po šestih hčerinskih družbah – dveh življenjskih zavarovalnicah in štirih pokojninskih družbah – posluje v štirih državah nekdanje Jugoslavije: poleg Slovenije še v Srbiji, Severni Makedoniji in na Kosovu. Mediji so pred dobrim letom poročali, da je iz svojega imperija začela črpati milijone in da še vedno naokrog posoja denar. Njena družina velja za eno premožnejših v državi.

94. Zoran Stevanović
predsednik stranke Resnica

Jon Razinger

Če bo njegova stranka na marčevskih volitvah prišla v državni zbor, bo jeziček na tehtnici pri sestavljanju naslednje vlade. Javnomnenjske ankete ji kažejo vstop v državni zbor, po drugi strani pa so njeni privrženci zelo nezanesljivi volivci. Kranjski mestni svetnik je leta 2020 ustanovil protisistemsko stranko Resnica in stavil na proticepilsko agendo, na volitvah dve leti pozneje je dosegel 2,86 odstotka glasov in si zagotovil proračunsko financiranje.

Tokrat nastopa s proruskimi in protimigrantskimi stališči, hkrati se prikazuje kot alternativa levim in desnim strankam ter zatrjuje, da se ne bo povezal z nobeno od njih. V prvi polovici leta je predlagal referendum glede povišanja izdatkov o obrambi, konec leta pa s pomočjo podpisov volivcev vložil novelo zakona o RTV, ki predvideva ukinitev obveznosti plačevanja RTV prispevka in prehod na financiranje iz državnega proračuna. Zdaj mora o predlogu odločiti državni zbor.

95. Janez Škrabec
direktor Rika

Primož Lavre

Njegov vpliv se pogosto precenjuje. Rad nastopa v javnosti, se pojavlja na družabnih dogodkih in tudi sam na Škrabčevi domačiji v Ribnici organizira pogovorne večere, kamor vabijo znane Slovence. Mreženje v političnih (od Kučana do NSI), gospodarskih in civilnodružbenih krogih uporablja za pridobivanje poslov, ki so predmet javnih naročil državnih in lokalnih subjektov, kjer je pomembna tudi podpora oblastnikov.

Poslovanje njegovega podjetja Riko za industrijski in gradbeni inženiring ostaja stabilno (v letu 2024 je imelo 185 milijonov evrov prihodka in 3,6 milijona čistega dobička), Škrabčevo podjetje pa je zadnja leta dobilo največ poslov na državni direkciji za infrastrukturo, javnem podjetju Infra, občinah Dravograd, Ljubljana, Kočevje in Kranj in ministrstvih za okolje in prostor ter obrambo.

96. Marko Bošnjak
sodnik na Sodišču Evropske unije

Robert Balen

Maja 2024 so ga kolegi sodniki izvolili za predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice. Ponašal se je z eno najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu, s čimer je vplival ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v državah članicah Sveta Evrope. Junija lani je nastopil položaj sodnika na Sodišču EU-ja v Luksemburgu. Marca ga je na ta položaj izvolil državni zbor po smrti dolgoletnega sodnika Marka Ilešiča.

Pred tem je opravil preizkus pred t. i. odborom 255, ki preverja primernost kandidatov. Tako je prešel z enega najvišjega evropskega sodišča na drugo. Sodišči sta si glede določenih pristojnosti podobni, a tudi različni, v celoti komplementarni, pravi Bošnjak. Presoja obeh sodišč tvori skupni evropski pravni prostor. Medsebojno zelo tesno sodelujeta, tako da mu je tudi delovanje Sodišča EU blizu.

97. Branko Zlobko
minister za notranje zadeve

Primož Lavre

Po odstopu predhodnika Boštjana Poklukarja zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu, ko je pripadnik romske skupnosti do smrti pretepel domačina Aleša Šutarja, je bil imenovan za novega notranjega ministra. Poslanec je bil od maja 2024, ko je nadomestil poslanko Moniko Pekošak.

Je upokojeni policist z več kot 20 leti izkušenj v policiji in strokovnjak za varnost. Med drugim je bil vodja sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na generalni policijski upravi, poveljnik posebne policijske enote in vodja vadbenega centra v Gotenici. Doma je s Kočevskega, zato dobro pozna tudi romsko problematiko. Zato je bil zelo dobra rešitev za Roberta Goloba, ki bi težko našel drugega kandidata, da bi vodil ministrstvo nekaj mesecev do volitev.

98. Andreja Kokalj
ministrica za pravosodje

Primož Lavre

Bila je državna sekretarka pravosodne ministrice Andreje Katič, ki je podobno kot notranji minister Boštjan Poklukar odstopila zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu. Delovne izkušnje je pridobivala v pravosodju, raziskovalnem in nevladnem sektorju ter v lokalni samoupravi. Pred prihodom na ministrstvo je delovala v Komisiji za preprečevanje korupcije, vrsto let je tudi mediatorka, prav tako je bila vrsto let tudi sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču.

Kot državna sekretarka je od marca 2024 vodila pripravo ključnih zakonodajnih rešitev na področju kazenskega in civilnega prava ter koordinirala medresorsko sodelovanje. Njena izvolitev za ministrico je zato logična poteza in zagotovitev nadaljevanja politike, ki jo je zastavila Katičeva.

99. Borut Pahor
nekdanji predsednik države

Jure Klobčar

Po odhodu s funkcije predsednika republike vodi zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, ki pomaga pri vključevanju teh držav v EU. Kandidaturi za posebnega odposlanca EU za dialog Beograd-Priština se je odpovedal, saj zanjo ni imel dovolj mednarodne politične podpore. Udeležuje se mednarodnih simpozijev in konferenc, še vedno je tudi eden od govorcev na listi London Speaker Bureau, najpogosteje v Aziji, zlasti na Kitajskem, kjer naj bi imel celo osebnega agenta za nastope.

Doma pa vodi Mastercard podkast navdiha, razburja z objavami na družbenih omrežjih in sodelovanjem v oglaševanju, kjer je reklamiral pižame Vitapur (Svilanit) in kovčke Samsonite. Mnogi komentatorji, tudi aktualna predsednica Nataša Pirc Musar, ob tem menijo, da je degradiral funkcijo predsednika države in da bi zato morali bolje urediti status predsednika po odhodu s funkcije, da ne bi bil prepuščen trgu.

100. Viktor Knavs
oče prve dame ZDA

Primož Lavre

Preko svoje hčere Melanie Trump ima pomemben dostop do predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki ga je pozdravil tudi na svoji predvolilni konvenciji. Poleg tega ima stike s številnimi pomembnimi Slovenci. Poleti 2024 se je srečal med drugim tudi s slovenskim premierjem Robertom Golobom. Na njegovo vabilo so se inavguracije predsednika Trumpa udeležili kardiologinja Metka Zorc, njena sestra Ruda Zorc Pleskovič, njen svak Alojz Pleskovič, nečaka Rok in Aleš Pleskovič, pomožni škof Anton Jamnik, podjetnik Ivo Boscarol ter nekdanji lastnik orožarskega podjetja Arex Ivan Kralj in njegov sin Gregor Kralj.

Knavs naj bi se lani poleti v Sloveniji srečal tudi z direktorjem Sove Joškom Kadivnikom, zato naj bi bil zaslužen, da ga je med obiskom v ZDA sprejel predsednik Trump v Beli hiši.