Bobo

61. Bojan Petan
predsednik uprave DZS  in Dnevnika ter direktor Term Čatež

Tudi njega ni na lestvici stotih najbogatejših Slovencev, se pa redno uvršča na Reporterjevo lestvico sto najbolj vplivnih. Petan velja za tipičnega tranzicijskega direktorja, ki je s pomočjo leve politike ustvaril pravo poslovno hobotnico okrog treh jedrnih družb: DZS, Term Čatež in Dnevnika.

Z namenom privatizacije založniško-turističnega imperija je izpeljal številne finančne manevre in se zaradi nekaterih problematičnih znašel tudi v sodnih postopkih. Poslovnim težavam navkljub Petanu še vedno uspeva nekako vzdrževati svoj imperij nad vodo. Politični vpliv pa mu daje predvsem lastništvo časopisne hiše Dnevnik, katere osnovno dejavnost je lani prenesel na novoustanovljeno hčerinsko podjetje Dnevnik mediji.

62. Dušan Mes
generalni direktor Slovenskih železnic

Že kar 12 let je na čelu Slovenskih železnic, ki so trenutno sredi enega največjih projektov v zgodovini družbe, gradnje Potniškega centra Ljubljana. Za eno najpomembnejših državnih družb, ki upravlja kar 1,2 milijarde evrov sredstev in naj bi (teoretično) odigrala ključno vlogo pri razbremenitvi cestnega omrežja, je rahlo burno leto.

Mes se je v še vedno ne popolnoma razjasnjenih okoliščinah nepričakovano poslovil od nekaj tesnih sodelavcev, soočil pa naj bi se tudi s pritiskom nadzornikov družbe, ki naj bi njegovi upravi dali vedeti, da pričakujejo hitrejšo rast.

Bobo

63. Alenka Žnidaršič Kranjc
Skupina Prva, Deos

Družina ene najbogatejših Slovenk, ki jo uvrščajo med vplivne člane kapitalske levice, ki je med tranzicijo prišla do velikega premoženja, ima pod palcem že 90 milijonov evrov. Čeprav se je pred leti umaknila s položaja predsednice uprave v skupini Prva in tako vodstvene položaje kot del lastništva prepustila svojim potomcem, še vedno ostaja 52-odstotna lastnica družinskega imperija.

Gre za zavarovalniški holding, ki deluje v Jugovzhodni Evropi, skupino pa sestavljajo življenjska zavarovalnica, tri pokojninske družbe in družba za trženje zavarovalnih produktov. Družina Kranjc je tudi lastnica družb Prva Finance, AZ Nepremičnine in domov za starejše AZ DEOS.

Med večjimi naložbami je tudi desetodstotni lastniški delež Deželne banke, v njihovem portfelju pa sta tudi izobraževalni center B2 in novogoriška fakulteta za uporabne družbene študije. 51-odstotkov ustanoviteljskih pravic slednje so lani trije ustanovitelji FUDŠ: Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Borut Rončevič prav na tiho prenesli na družbo AZ DEOS Žnidaršič Kranjčeve.

64. Boštjan Poklukar
minister za notranje zadeve

Skupaj z Damirjem Črnčecem pomeni »pretorijansko gardo« premierja Roberta Goloba, zato ga njegovi nasprotniki že od začetka njegovega imenovanja poskušajo zrušiti. Najbolj intenzivna pri tem naj bi bila njegova predhodnica Tatjana Bobnar. Njen izbranec za šefa policije Boštjan Lindav je s pritožbo na upravno sodišče dosegel, da je označilo sklep o imenovanju Senada Jušića za generalnega direktorja policije za nezakonit, čeprav samega akta ni razveljavilo. Napako je storila natečajna komisija uradniškega sveta, kar so Poklukarjevi (in Golobovi) nasprotniki izkoristili za poziv k odstopu ministra.

Opozicija je zoper njega vložila interpelacijo, poslanci koalicijskih SD in Levice ga prav tako ne podpirajo. Podporo premierja za zdaj še uživa. Tudi po obtožbah državne tožilke Mateje Gončin na delo policije oziroma njenega centra za zaščito in varovanje, kjer je minister Boštjan Poklukar ugotovil večletne nepravilnosti in odredil njegovo reorganizacijo.

65. Peter Grum
generalni direktor Fursa

Drugače kot njegov predhodnik Ivan Simič se Grum ne trudi prav veliko nastopati v javnosti. Lani je imela Finančna uprava RS nepričakovano novo zadolžitev, saj je bdela nad izplačili sredstev za obnovo po poplavah in bila zaradi počasnosti (za katero sicer ni kriva ta uprava) tudi tarča gneva razočaranih upravičencev.

V letu, ki je pred nami, se bo ukvarjal z davčnimi spremembami: novembra sprejeti prvi sveženj sprememb je posegel v dohodnino, davek na dobiček, davčni postopek in DDV, v letu, ki prihaja, pa naj bi bil sprejet še drugi sveženj, ki prinaša tudi nepremičninski davek.

66. Natalija Gorščak
predsednica uprave RTV Slovenija

Po odstopu Zvezdana Martiča s čela uprave RTV Slovenija je bila imenovana za vršilko dolžnosti, septembra pa ji je svet javnega zavoda dodelil redni mandat. Z vlado se ji je uspelo dogovoriti za zvišanje RTV-prispevka za deset odstotkov, kar pomeni na 14.02 evra. Že pred njenim prihodom na čelo uprave pa je vlada javnemu zavodu prerazporedila najprej pet milijonov, nato pa še deset milijonov evrov za italijansko in madžarsko narodnost.

Natalija Gorščak je tako članom zavoda jeseni povedala, da so poslovali bolje od načrta in da naj bi konec leta primanjkljaj znašal približno 2,5 milijona evrov. Gorščakovo so v času Martiča pustili na stranskem tiru, čeprav je zmagala v sodnih sporih z vodstvom iz časa Janševe vlade, ki jo je nezakonito razrešilo kot direktorico televizije.

Sašo Švigelj

67. Robert Glavaš
načelnik generalštaba Slovenske vojske

Uspešno je prestal tranzicijo oblasti v roke Svobode – tudi pod novim obrambnim ministrom Borutom Sajovcem, ni pa bil maja izvoljen za novega predsedujočega vojaškemu odboru Evropske unije. Tudi letos marca bo načelnik generalštaba Robert Glavaš predsednici republike podal oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki najbrž ne bo kaj dosti boljša kot prej: večina kazalnikov se ni bistveno spremenila, zaznavamo pa izboljšave na posameznih področjih.

Tudi lani se je nadaljevala pospešena modernizacija vojske, nedavno je na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki pristalo drugo taktično transportno letalo C-27J spartan, v prihodnjih nekaj mesecih bodo sklenjene nove pogodbe za nakup osemkolesnikov, ki so ena ključnih naložb 780 milijonov evrov vrednega svežnja, namenjenega posodobitvi vojske med letoma 2021 in 2026. Kot pravi obramboslovec Klemen Grošelj, naš obrambni sistem ne bo mogel več absorbirati naraščanja obrambnih izdatkov.

Z dvema odstotkoma BDP porabe za obrambo, kar naj bi dosegli leta 2030, bi potrebovali 6000 vojakov, ni pa jasno, kje in kako jih bomo dobili. To bi bilo mogoče le z vnovično uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, razpravi o tem pa se izogibamo.

78. Jana Ahčin
predsednica računskega sodišča

Nekdanja šefinja Fursa bdi nad porabo državnega denarja in ni prizanesljiva niti do vlade Roberta Goloba. Ko ji je v proračunu znižala sredstva, je ostro protestirala in opozorila, da sta vlada in državni zbor podvrednotila funkcije v njihovi instituciji, razmerja med njima pa nista uskladila. Prav tako nista zagotovila finančnih pogojev za delo, kar krni ugled računskega sodišča.

Ministrstvo za finance je obljubilo, da bo, če bo sodišču primanjkovalo sredstva, iskalo dodatne rešitve. Jana Ahčin si je svoj vpliv povečala tudi z zaposlitvijo Rajka Geriča za vodjo službe za stike z javnostjo, saj včasih celo večkrat dnevno obvešča javnost o delu računskega sodišča.

69. Sašo Berger
predsednik uprave Petrola

Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati je tudi po prihodkih največje slovensko podjetje – 5,6 milijarde evrov prihodkov je v letu 2023 dosegel Petrol. Berger sicer za to ni imel večjih zaslug, saj je v podjetje prišel šele septembra 2023 kot član uprave, na njeno čelo pa je bil postavljen novembra predlani, ko je instantno postal eden najpomembnejših slovenskih menedžerjev.

Leto 2024 je tako prvo res »njegovo« leto v Petrolu, kjer je v prvih devetih mesecih družba ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov (13 odstotkov manj kot v letu 2023) in 123,6 milijona evrov čistega dobička (30 odstotkov več kot leto prej).

Sašo Švigelj

70. Igor Akrapovič
lastnik podjetja Akrapovič

Kriza evropske avtomobilske industrije in gonja po elektrifikaciji prometa se proizvajalca izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile še nista resneje dotaknila. Akrapovič opozarja, da so električni avtomobili morda prihodnost, ki pa še zdaleč ni tako blizu, za povrh so njegovi partnerji proizvajalci, ki ljubijo vonj bencina in grmenje motorjev.

Akrapovič, ki je tudi podpredsednik Pečečnikovega SBC, se je v letu, ki je minilo, izpostavil tudi s podporo Jeku 2 in je del skupine vidnih slovenskih podjetnikov, ki pravijo, da so pripravljeni z lastnimi sredstvi podpreti gradnjo drugega bloka krške nuklearke.

71. Marko Jug
generalni direktor UKC Ljubljana

Za njim sta dobri dve leti vodenja UKC Ljubljana. Po profesiji zdravnik travmatolog na funkciji generalnega direktorja deluje suvereno in poskuša v največji slovenski zdravstveni ustanovi, ki jo vrsto let pretresajo korupcijski škandali, narediti red. Jug uživa podporo tako predsednika vlade Roberta Goloba, predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.

Nazadnje so tako vzeli pod lupo posle družbe Medicoengineering, razvpitih dobaviteljev javnega zdravstva, zakoncev Frantar Zabret zaradi domnevnih preplačil servisiranja medicinske opreme. Še vedno pa ni končana prenova glavne stavbe, ki bo zaradi potrebne protipotresne sanacije dve leti daljša in 25 milijonov evrov dražja od prvotno predvidene investicije.

72. Robert Šumi
predsednik KPK

Konec leta je KPK zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba ter ga soočila z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom glede nujnih očitkov o pritiskih na njuno delo. Vsi akterji so ostali pri svojih očitkih, KPK pa bo v nadaljnji preiskavi morala ugotoviti, ali je predsednik vlade kršil svojo integriteto.

Robert Šumi se je sicer iz postopka izločil, saj je z Bobnarjevo sodeloval, ko je bil na policiji. Hkrati pa je izrazil pričakovanje, da premier Golob, če bo KPK ugotovila kršitev integritete, odstopi s svoje funkcije. Ker je Bobnarjeva svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki imenuje KPK, je postopek lahko upravičeno pristranski.

Primož Lavre

73. Matej Tonin
evropski poslanec, predsednik NSI

Na evropskih volitvah je bil izvoljen za poslanca, čeprav je stranka dosegla najslabši rezultat na teh volitvah doslej. Za petami ji je bila SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem, ki je dobil veliko več preferenčnih glasov, a se stranki ni uspelo uvrstiti v Evropski parlament. Zmagal je tudi na kongresu NSI, kjer je bil edini kandidat. Zaradi tega je stranko zapustil njen ustanovni član Lojze Peterle, ki ga moti strankina nekonsistentna politika, prav tako se je upokojila nekdanja predsednica Ljudmila Novak.

Matej Tonin izgublja tudi vpliv v poslanski skupini, saj se je odločila, da ne bo več podprla ustavnih sprememb, niti tistih, ki jih je sama predlagala. Njen sklep sta nato podprla še izvršilni odbor in Tonin. Stranka izgublja svojo dodano vrednost v politiki. Sodeč po anketah, lahko zaradi nastopa Demokratov Anžeta Logarja ostane pred vrati državnega zbora.

74. Enzo Smrekar
predsednik AmCham Slovenija, glavni direktor Atlantic Droga Kolinska

Septembra je na čelu slovenske izpostave Ameriške gospodarske zbornice nasledil šefa NLB Blaža Brodnjaka in drugače od predhodnika s tega položaja (za zdaj) ne soli pameti politiki.

Smrekar ostaja zelo aktiven tudi kot športni funkcionar: je predsednik Smučarske zveze Slovenije in Organizacijskega komiteja Planica, lani pa je bil na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v islandskem Reykjaviku znova izvoljen za člana predsedstva te zveze.

75. Dejan Paravan
generalni direktor Gena energije

Kot glavni mož upravljavca slovenske polovice krške nuklearke (NEK) je Dejan Paravan postal osrednji človek projekta gradnje drugega jedrskega bloka v Krškem (JEK 2). Lansko leto so zaznamovala pospešena prizadevanja za pripravo projekta in prepričevanje javnosti v njegovo potrebnost.

Pri prvem je družba GEN energija razkrila, kakšen reaktor pride v poštev za Slovenijo in koliko nas bi lahko vse skupaj stalo, pri drugem pa ga je na cedilu pustila politika, ki je ob prvem resnejšem pritisku nasprotnikov projekta klecnila in odpovedala načrtovani referendum.

76. Senad Jušić
generalni direktor policije

Njegov stolček je na majavih nogah, čeprav sam ni storil nič narobe. Napako je naredila natečajna komisija uradniškega sveta, ki svojega sklepa, da izpolnjuje vsa zahtevana strokovna merila, ni podrobneje obrazložila. Gre za pogoj o najmanj osmih letih vodstvenih izkušenj, kamor je komisija štela tudi funkcijo namestnika direktorja PP Koper in kriminalističnega sektorja PU Koper. To pa še ne pomeni, da jih ne izpolnjuje, vendar je sklep po mnenju upravnega sodišča nezakonit.

Toda po drugi strani šef komisije Andrej Verhovnik Marovič zatrjuje, da je postopek potekal po ustaljenih pravilih in da bi bila vsaka drugačna odločitev iztožljiva. Poslanske skupine SD, Levice, NSI in SDS zahtevajo njegov odstop in nov razpis za generalnega direktorja policije. Ta ima sicer pomembnejše izzive, kot so varovanje meje pred nezakonitimi migracijami, odkrivanje mafijskih združb v Sloveniji in nenazadnje tudi reorganizacijo centra za varovanje in zaščito.

Primož Lavre

77. Marko Bitenc
lastnik Kirurgije Bitenc, prostozidar

Je eden vodilnih prostozidarjev pri nas, ki se ponaša z nazivom Veliki mojster Velike lože Slovenije, je pa tudi podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). Velja za najbogatejšega (torokalnega) kirurga zasebnika, ki je do donosnih poslov v zdravstvu prišel z dobrimi zvezami tako na politični desnici kot levici.

Kirurgija Bitenc je v zadnjih letih podvojila prihodke iz poslovanja: leta 2020 so jih imeli dobrih pet, leta 2023 že več kot deset milijonov evrov, ob tem pa v bilanci izkazali kar 1,2 milijona profita. V zadnjih 12 letih so prejeli dobrih 49 milijonov javnih sredstev, večinoma od ZZZS. Marko Bitenc lastniško obvladuje tudi zasebni zdravstveni zavod Zdravje, ki je dosegal rekordne prihodke med epidemijo novega koronavirusa.

78. Matjaž Kek
selektor slovenske nogometne reprezentance

Z drugo uvrstitvijo nogometne reprezentance na veliko tekmovanje se je Mariborčan izenačil s Srečkom Katancem, s prebojem v osmino finala evropskega prvenstva pa ga je celo presegel. Kek in ekipa so poleti spisali eno največjih zgodb slovenskega športa in sprožili evforijo, kakršne med slovenskimi navijači še ni bilo.

Jesen z mešanimi izidi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je nekoliko prizemljila slovenske ambicije, a Kek si je nabral dovolj zaupanja, da mu odgovorni na zvezi ne bodo obrnili hrbta.

79. Jure Knez
direktor Dewesofta

Soustanovitelju podjetja Dewesoft se je lahko v letu 2024 smejalo – tako vsaj menijo pri reviji Finance Manager, kjer so ga na najnovejši lestvici najbogatejših Slovencev postavili celo na tretje mesto z ocenjeno vrednostjo 360 milijonov evrov. Dewesoft iz Trbovelj razvija programsko opremo za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov, odjemalce pa ima tako v avtomobilski industriji kot tudi vesoljskih agencijah.

Nekaj časa se je Knez spogledoval tudi s politiko in sodeloval s Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, a v novoustanovljene Demokrate se ni včlanil. Je med podjetniki, ki zagovarjajo projekt krške jedrske elektrarne 2 in zasebne investicije v jedrsko energijo.

80. Janja Božič Marolt
direktorica Mediane

Že dolgo vodi Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki jo je ustanovila in ima podružnice tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji. V Sloveniji je leta 1992 uspešno uvedla raziskavo Mediana, Branost, Gledanost, Poslušanost, s tujimi partnerji pa leta 1999 telemetrijo.

Njene raziskave javnega mnenja, tudi priljubljenosti politikov, veljajo za najbolj odmevne in verodostojne, čeprav se pojavljajo tudi očitki, da bolj kot merijo javno mnenje, ga kreirajo. Denimo, pred evropskimi volitvami je sodelovala s stranko Vesna z nosilcem Vladimirjem Prebiličem, hkrati pa je merila priljubljenost vseh strank in politikov.

Sašo Radej

81. Tadej Pogačar
najboljši kolesar na svetu

Dobiti Giro, Tour in na svetovnem prvenstvu še mavrično majico. To so bili v minulem letu trije glavni cilji najboljšega kolesarja na svetu. Na skoraj polovici vseh voženj (25) je Tadej Pogačar cilj prečkal prvi. Udeležil se je enajstih dirk: dveh tritedenskih, ene enotedenske (dirka po Kataloniji) in osmih enodnevnih. Dobil jih je kar devet, dobil ni le dveh enodnevnih, spomenika Milano–Sanremo in Velike nagrade Quebeca.

V njegovem okvirnem koledarju sezone 2025 je še vedno velika uganka: bo tako kot lani nastopil na Giru ali pa se bo po nekaj letih vrnil na špansko Vuelto? Pogi je na dirki po Španiji prvič nastopil v krstni sezoni 2019 in dosegel tri etapne zmage, belo majico najboljšega mladega kolesarja in tretje mesto v skupnem seštevku. Sezono bo odprl 17. februarja na enotedenski dirki po Združenih arabskih emiratih, na katero se vrača po letu 2022, nato pa bo 8. marca napadal še tretjo zmago na dirki Strade Bianche blizu Siene.

Prvi veliki cilj sezone od Milana do Sanrema bo nato 22. marca; kot vemo, bi ga rad dodal v zbirko lovorik, lani je zasedel tretje mesto. Že 28. marca bo nastopil na belgijski klasiki E3 s startom in ciljem v Harelbekeju, leta 2023, ko je edinkrat nastopil, je bil tretji. Če preskočimo nekaj dirk, bo spomladanske enodnevne preizkušnje sklenil z obrambo lanske zmage na spomeniku Liege–Bastogne–Liege. Nastopil bo tudi na Touru in seveda branil mavrično majico na svetovnem prvenstvu v Ruandi (Kigali). Moška cestna dirka bo na sporedu 28. septembra.

 82. Otmar Zorn
investitor

Še eden, ki je obogatel v privatizaciji. Največ premoženja, ki ga ocenjujejo na več lot 50 milijonov evrov, mu je pred leti prinesla prodaja podjetij Iskra Zaščite in Varsi, za kar je prejel okoli 37 milijonov evrov kupnine. Otmar Zorn zadnja leta povečuje lastniški delež v banki Lon.

Ta trenutno znaša 21 odstotkov, namera da bi nekdanjo hranilnico prevzel skupaj s podjetjem Ivana Cajzka, pa mu zaradi rdeče luči regulatorja Banke Slovenije ni uspela. Velja za enega najvplivnejših poslovnežev iz slovenske energetike. Zorn ima naložbe kar v precej dejavnostih, tudi v turizmu. Na Bledu je tako lastnik Bled Rose hotela (prej Jelovica) in Pristave. Politično ga uvrščajo v omrežje stranke SD.

83. Luka Dončić
košarkar Dallasa

Najboljši slovenski košarkar in največji zvezdnik slovenskega športa ima za seboj mešano leto. V ligi NBA je z Dallasom prišel v svoj prvi finale, ga žal izgubil, a hkrati potrdil svojo vrhunskost in mentalno čvrstost – razigrani in razkurjeni Luka z žogo je eden najbolj srhljivih prizorov za nasprotnike na parketu.

Neuspeh reprezentance v kvalifikacijah za olimpijske igre mu je ponudil priložnost za prepotreben poletni počitek, po katerem se je pričakovala dominantna nova sezona v ZDA. A nato je Božiček prinesel poškodbo, ki je slovenskega asa prisilila v daljši počitek. Leto 2025 bo zanj nekakšen nov začetek.

Sašo Švigelj

84. Denis Avdić
radijski voditelj

Jutranji Denis Avdić šov ostaja najbolj poslušana radijska oddaja navkljub izgubi dolgoletne članice Jane Morelj, ki se je naveličala zgodnjega vstajanja in zamujanja odraščanja otrok. Teme in posamezniki, ki jih obdelujejo Avdić in kolegi, ostajajo opažene, politiki (z nekaterimi izjemami) se trudijo ostati pri njem dobro zapisani, tudi ko jih vzame na piko, njegove dobrodelne akcije pa so že kar institucija.

Dodajte k temu še uspešno radijsko postajo Best FM, ki jo vodita skupaj z ženo Ano, in zvezdnik Radia 1 je v letu, ki je za nami, ohranil status prvega glasu slovenskega radia in le še utrdil status radijca, ki ima največji vpliv na slovensko javno mnenje.

85. Dušan Šešok
Iskra

Nekdanji minister za finance Demosove vlade, danes 71-letni poglavar podjetniške družine Šešok, ki je po oceni revije Manager s 340 milijoni evrov peta najbogatejša oseba v Sloveniji, je do premoženja prišel v privatizaciji skupine Iskre, ki je leto 2023 sklenila z 272 milijoni evrov prihodka in dobrimi 16 milijoni profita. Šešok v poslovnem sistemu, ki ima več kot 800 zaposlenih, ostaja prokurist, vodstvene funkcije pa je lani prepustil sinovoma Klemnu in Matiji. Prvi je glavni direktor Iskre, drugi pa direktor Iskrine največje tovarne Elka.

Poleg Iskre se družina Šešok ukvarja tudi z upravljanjem nepremičnin in drugih naložb. Iskra je v zadnjih dvajsetih letih z javnim sektorjem sklenila za 247 milijonov evrov poslov: zadnja leta največ poslujejo z direkcijo za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami.

86. Marjan Batagelj
predsednik upravnega odbora Postojnske jame

Enemu najuspešnejših turističnih menedžerjev pri nas se smeji: Postojnska jama in Predjamski grad, za upravljanje katerih ima koncesijo, sta še naprej dve od najbolj obiskanih turističnih atrakcij pri nas. Skupaj je Batageljevo podjetje Postojnska jama imelo 1,46 milijona obiskovalcev (leta 2023 1,36 milijona) na vseh svojih destinacijah od Notranjske do Jezerskega. Batagelj še zdaleč ni končal z gradnjo svojega turističnega imperija: za prevzeme ima na voljo 20, za finančne naložbe 10 milijonov evrov, je nedavno razkril.

87. Jaša Jenull
aktivist Glasu ljudstva

Pri zavzemanju za javno (državno) zdravstvo je režiser in umetnik Jaša Jenull dobil zagnanega pomočnika – Dušana Kebra. Ker so v Glasu ljudstva nezadovoljni z vladno politiko na področju zdravja, so marca predstavili svoj zakonski sveženj »za ustavitev rušenja javnega zdravstva«. Septembra sta v parlamentarni postopek njihov zakon o ukinitvi dvoživk vložila poslanca Miha Kordiš in poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je predstavilo ministrstvo za zdravje, je zanje namreč zgolj trojanski konj, ki pod površinskimi všečnimi obljubami poskuša v praksi legalizirati privatizacijo zdravstva s strani zasebnih koncesionarskih podjetij. Glas ljudstva na čelu z Jenullom bi »pokončal« dvoživke s spremembo zgolj enega člena zakona.

Sašo Radej

88. Franc Rode
kardinal v Vatikanu

Devetdesetletni kardinal, rojen je v Rodicah pri Domžalah, redno prihaja v Slovenijo, njegov vpliv v Cerkvi na Slovenskem pa ostaja precej enigmatičen. Novembra je med mašo v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi blagoslovil zadnja obnovitvena dela v prezbiteriju, po maši pa se je na trgu pred cerkvijo srečal z župljani. Nosil je dragocen mašni plašč, ki ga je za to cerkev podaril njen graditelj komendator baron Peter Jakob de Testaferrata. Pred koncem maše je prebral pismo, namenjeno najboljšemu kolesarju na svetu, komendskemu rojaku Tadeju Pogačarju.

V njegovi odsotnosti sta ga iz kardinalovih rok sprejela starša Mirko in Marjeta. Takole ga je nagovoril: »Občudujemo Tvojo izjemno telesno odpornost, a še bolj plemenitost Tvojega srca, in – dovoli mi to besedo – Tvojo ponižnost in dobroto, ki jo izraža Tvoj čisti pogled in Tvoj otroški nasmeh. Ostani tak, kot si, tak si nam pri srcu, in takega te občuduje svet. Tak boš še osvajal množice in boš najbliže ljudem. Vso srečo pri Touru 2025! … Bodi hvaležen Bogu za obilne darove, s katerimi Te je obogatil, hvaležen tudi dragemu očetu in mami za ljubezen, s katero Te spremljata skozi življenje.«

89. Franci Zavrl
direktor Herman & partnerji

Danes ni več to, kar je še pred leti bil, saj se njegov vpliv iz leta v leto zmanjšuje. Zavrl, ki je vrsto let veljal za najbolj vplivnega lobista v državi, se zadnje čase sooča s problemi. Da družba za poslovno svetovanje in komuniciranje Herman & partnerji izgublja posle in stranke, kažejo bilance podjetja.

Prihodki podjetja upadajo: leta 2021 jih je bilo 7,5 milijona evrov, naslednjo leto milijon manj, leto 2023 pa so zaključili z dobrimi petimi milijoni in 23 tisočaki profita. Tudi baza erar, ki beleži poslovanje z javnim sektorjem,kaže, da je Zavrlovi družbi šlo bolje pod tretjo Janševo kot sedanjo Golobovo vlado.

90. Marjan Šarec
evropski poslanec

Na evropskih volitvah je nastopil kot šesti na listi in bil s preferenčnimi glasovi izvoljen v Evropski parlament. To kaže na njegovo priljubljenost, po drugi strani pa je zaradi tega njegov vpliv v slovenski politiki manjši kot pred tem, ko je bil minister za obrambo.

Tudi moč nekdanje LMŠ v vladi, kjer ostajata Boštjan Poklukar in Damir Črnčec, se je s tem zmanjšala. V Evropskem parlamentu je postal stalni poročevalec za Črno goro. Podprl je tako predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen kot Evropsko komisijo v celotni sestavi.

91. Franjo Bobinac
predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije

Dolgoletni šef Gorenja in po kitajskem prevzemu podpredsednik za marketing v Hisense International je z novo vlado prišel tudi v nadzorni odbor Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi njegov nekdanji podrejeni iz Gorenja Žiga Debeljak. Širši javnosti je bolj znan kot šef največjih slovenskih športnih organizacij – nekoč je vodil Rokometno zvezo Slovenije, od leta 2022 pa je na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije in minulo poletje se je lahko sončil v uspehu slovenskih olimpijcev v Parizu.

92. Blaž Cvar
predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

OZS si bo v letu 2024 prizadevala za razbremenitev gospodarstva z vidika administracije in davkov, je v začetku preteklega leta napovedal šef obrtnikov. Doslej sprejete davčne spremembe ga niso ravno navdušile, še manj je lahko zadovoljen s tem, da se je šlamastika z neživljenjskim zakonom o evidentiranju zavlekla za več kot leto dni. Ob koncu leta je lahko le ugotavljal, da vlada še vedno kaže premalo posluha za želje in potrebe malih podjetnikov.

Sašo Radej

93. Bojana Beović
predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Bila je najprepoznavnejši obraz na malih ekranih prvega leta boja proti pandemiji. Vodila je strokovno skupino, ki je vladi oziroma n a ministrstvu za zdravje svetovala glede ukrepov za njeno zajezitje. Člani Zdravniške zbornice Slovenije so infektologinjo Bojano Beović decembra 2020 na volitvah izbrali za predsednico zbornice. Vse od specialističnega izpita dela na infekcijski kliniki UKC. Od leta 2016 ima naziv redne profesorice za predmet Infektologija z epidemiologijo.

V imenu zdravniške zbornice je večinoma kritična do zakonodaje, ki jo kot reformno pripravlja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Med drugim je nasprotovala spremembam zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se loteva t. i. dvoživk. Zbornica je tako izvedla anketo, v kateri je sodelovalo več kot 3500 zdravnikov in zobozdravnikov. 83 odstotkov jih meni, da uvedba omejitve dodatnega dela zdravnikov z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo pripomogla k boljši kakovosti in obsega storitev v javnem zdravstvu.

V primeru, da bi bil zakon sprejet v trenutni obliki, jih namerava 16 odstotkov zapustiti delo v javnem zavodu. Bojana Beović spremenjenega osnutka zakona, ki je zdaj v medresorski obravnavi, ni več ostro zavrnila. Opozorila je na pasti, da so zdravniške storitve lahko zelo različne; zakon je treba usmeriti v to, da bodo »zdravniki v čim boljših pogojih čim bolj motivirani za delo. Pa ne le zdravniki, temveč vsi zdravstveni delavci«.

94. Saša Arsenovič
mariborski župan

Od leta 2018 je na čelu štajerske prestolnice, v drugem mandatu pa se pogosto bode z mestnim svetom, kjer ne samo da nima večinske podpore, temveč se s svetniki celo tožari zaradi odločitve mestnega sveta, da županu vzame ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu Maribor. Za povrh so mestni svetniki že v prvem branju zavrnili predlog občinskega proračuna za leti 2025 in 2026, ker je v njem predvideno višje zadolževanje od zazdaj dovoljenega.

Mariborčani Arsenoviču očitajo, da se preveč posveča središču mesta, kjer da je za povrh z novo prometno ureditvijo povzročil zastoje, in premalo obrobju. Pripravlja pa se na morda največjo bitko v svoji županski karieri: v mestu bi rad postavil radarje!

Primož Lavre

95. Janez Škrabec
direktor Rika

Njegovo podjetje Riko za industrijski, gradbeni inženiring in leasing je v zadnjih letih podvojilo prihodke iz poslovanja: v letu 2023 jih je bilo že dobrih 221 milijonov evrov, dobička pa so izkazali 4,5 milijona evrov.

Za primerjavo: Škrabčevo drugo podjetje Riko hiše je leta 2023 imelo samo slabih 9 milijonov prometa. V zadnjih 20 letih je Riko prejel kar 427 milijonov javnega denarja, v zadnjih petih letih kar polovico tega zneska – 219 milijonov. Z večjim dotokom javnega denarja je Škrabec očitno nadomestil izpad poslovanja v Vzhodni Evropi: v Moskvi so celo zaprli predstavništvo.

Riko je od leta 2020 dalje največ poslov dobil na državni direkciji za infrastrukturo (60 milijonov), ministrstvu za okolje in prostor (28 milijonov), mestni občini Ljubljana (19 milijonov), ministrstvu za obrambo (15 milijonov) in občinah Dravograd in Kranj (po 13 milijonov) ter Elesu (7 milijonov). Zanimivo, da Škrabca, katerega povezave v politiki segajo tako od kroga Milana Kučana do NSI, ne najdemo na lestvici 100 najbogatejših Slovencev. Obrtno-podjetniška zbornica ga je razglasila za podjetnika leta 2024.

96. Diana Dimnik
Mediasi

Hčerka lobista Boža Dimnika naj bi imela pod palcem slabih 70 milijonov evrov premoženja. Njeno glavno podjetje Mediasi velja za enega največjih dobaviteljev javnega zdravstva. V zadnjih 20 letih so s tega naslova z javnim sektorjem ustvarili kar 261 milijonov evrov poslov: največ z UKC Ljubljana in Maribor ter onkološkim inštitutom.

Jeseni je Dimnikova v ljubljanskem BTC pompozno odprla novo nadstandardno poslovno stavbo DCB Montana, ki je stala okoli 30 milijonov evrov. Lastništvo podjetja Mediasi, preimenovanega iz Medias International, Dimnikova obvladuje po holdingu Finforte. Z dobički iz zdravstvenih poslov v zadnjih letih financira svoje nepremičninske projekte.

97. Tone Krkovič
svetovalec uprave Gena-I

Upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik brigade Moris se je, potem ko so ga v času zadnje Janševe vlade zavrnili na obrambnem ministrstvu, delovno aktiviral v upravi družbe Gen-I, ki jo je vodil Robert Golob. Tam je postal eden od njegovih zaupnikov in pred volitvami razkril ozadja, kako se je SDS želela znebiti Goloba s čela družbe.

Po Golobovem odhodu v politiko je ostal v Genu-I in se ni politično aktiviral. Še vedno pa ima stike ne le s premierjem, ampak tudi z Lojzetom Peterletom in drugimi veljaki politične desnice. Zaradi razlik z Janezom Janšo je izstopil iz Združenja za vrednote osamosvojitve, ki velja za Janševo veteransko organizacijo.

98. Mitja Čander
direktor in urednik Beletrine

Aktiviral se je v Platformi sodelovanja Anžeta Logarja, vendar mu ni bil pripravljen slediti pri ustanavljanju stranke. V nedavnem pogovoru za Reporter je napovedal mater vseh afer, o kateri bo še veliko govora tudi v letih, ko aktualne ekipe Levice ne bo več na resorju za kulturo: prenovo ljubljanske Drame.

Po zagotovilu uradnikov Evropske komisije je založba Beletrina, katere direktor in urednik je, v tem trenutku najuspešnejša institucija na evropski ravni pri črpanju sredstev evropskega proračuna v sklopu kulture v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Konec lanskega maja je Mitja Čander zagnal multimedijsko platformo Beletrina Digital, v katero so vložili vse prihranke in posojilo.

Kot pravi, so za to inovacijo v evropskem prostoru – prvič so na eni platformi združeni elektronske knjige, zvočne knjige, filmi, podkasti in novinarska besedila – prejeli tudi pol milijona evrov podpore. Na oznake, da je Beletrina »imperij«, je odvrnil, da so največja slovenska nevladna organizacija na področju kulture, ki iz vsega denarja, ki ga pridobi na razpisih ali na trgu, gradi nove zgodbe, nič ne da v žep na toplo.

99. Miha Kordiš
poslanec Levice

Formalno je še vedno član stranke in poslanske skupine Levice, čeprav pogosto kritizira njene ministre in vlado nasploh. V poslanski skupini so ga posadili v zadnjo klop, vrgli so ga tudi iz vseh delovnih teles. Stranka Levica ga je dala v disciplinski postopek in zelo verjetno bo iz nje izključen.

A Kordiš se zaradi tega ne razburja, saj ima zelo močno podporo v Levem krilu in aktivistih civilne družbe, ki so nezadovoljni s sodelovanjem Levice v vladi. Če bo izključen iz stranke, bo na volitvah nastopil s svojo listo, kar bo za Levico zelo verjetno pomenilo izpad iz državnega zbora.

Primož Lavre

100. Aleš Musar
soprog predsednice republike

V Sloveniji do zdaj ni bilo zares aktivnih soprog predsednikov. Aleš Musar, soprog predsednice Nataše Pirc Musar, prinaša spremembo. Kot pravi, se Nataša ukvarja z državnimi zadevami Republike Slovenije, v katere se nima kaj vtikati, saj ni bil izvoljen.

»Lahko pa soprog oziroma soproga dopolnjujemo področja, s katerimi se predsednik oziroma predsednica ukvarja, ali krepimo sporočilo, ki ga želi na nekem področju imeti predsednica,« je dejal v pogovoru za Sobotno prilogo Dela. Na konferenci Global Soft Power Summit lani v Londonu je bila predstavljena raziskava, ki je pokazala, da dejavnost soprog in soprogov vpliva na indeks mehke moči države do pol odstotne točke.

Na njegovo povabilo je prišla sredi novembra v Slovenijo soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska. Obisk je bil osredotočen na krepitev humanitarnih prizadevanj, predvsem v povezavi s podporo Ukrajini v času vojne. Sam varnostnika ne potrebuje, drugo vprašanje pa je, kako je bilo opravljeno delov varovanja Olene Zelenski pred (napovedanimi) prorusko-nacističnimi protestniki.