Gospoda so pripeljali iz živalskega vrta Maubeuge v Franciji in šteje devet let. Razmere za živali v ZOO Ljubljana so nadpovprečno dobre in Raman bo zagotovo še dolgo vedril tukaj, v slovenski prestolnici, podobno kot številne druge živali, ki so za Reporter prav frajersko pozirale.

Raman in Živana

Azijskega leva, Panthera leo persica, se zlasti med otroki drži nadimek »kralj džungle«, saj so levi najmočnejša in verjetno tudi daleč najbolj fascinantna bitja, kar jih je za zdaj še možno srečati v divjini. Že navadne domače mačke slove kot boginje, zlasti v egipčanski in skandinavski mitologiji – seveda je razumljivo strahospoštovanje, ki ga človeško bitje kaže do velikih mačk. Kralj džungle dandanes sicer velja za ogroženo vrsto.

Primož Lavre

Zaradi upada populacije so azijski levi v naravi zaščiteni ter ohranjeni le še v listnatem gozdu naravnega rezervata Gir Gujaratu v Indiji, kjer jih živi le še okoli 600. A ranljivosti navkljub jim kraljeva tiara ni padla z glave, saj iz opazovanj vemo, da se samci neradi pretegnejo, ko je treba uloviti kaj za pod zob. Z lovom se ukvarjajo predvsem odrasle samice, ki tudi tako ohranjajo levji ponos v celem tropu. Naša sogovornica

Petra Vrh Vrezec iz ZOO Ljubljana pa pravi: »Azijski levi veljajo za še bolj ogroženo podvrsto kot afriški, zato Evropsko združenje živalskih vrtov ter akvarijev (EAZA) daje poseben poudarek vzreji azijskih levov. Temu se je pridružil tudi ZOO Ljubljana. Azijski levi so ogroženi zaradi zelo majhne naravne populacije v omenjenem naravnem rezervatu ter tudi zaradi pomanjkanja zavarovanih območij in majhnega genetskega bazena te podvrste.

Primož Lavre

V živalskih vrtovih združujemo mlade azijske samce z mladimi samicami za večji razplod in stare s starimi. Živalski vrtovi gojijo tako mlade kot stare, kajti oboji levji osebki so pomembni, da lahko spremljamo življenje teh živali, zdravstveno stanje, genetske težave in tako dalje. Tovrstne raziskave so zelo pomembne za ohranjanje vrste tako v živalskih vrtovih kot v naravi.«

Raman ni edini azijski lev v ljubljanskem vrtu, tukaj prebiva tudi gospodična Živana, ki je lani prispela z Madžarske. Živana šteje 16 let, torej je nekoliko starejša od Ramana, a kdo ve, mogoče bo iskrica preskočila in bomo imeli priložnost spremljati pravo pravcato levjo ljubezensko zgodbo, če si drznemo malce romantizirati odnose med živalmi, ki sicer temeljijo na nagonu. A tudi v živalskem svetu sta rojstvo in smrt pomembna mejnika, popolnoma enako kot v človeškem.

Primož Lavre

Eni prihajajo, drugi odhajajo. V ZOO Ljubljana so se ravno lani poslovili od najstarejše prebivalke, šimpanzinje Mojce, ki je dosegla 50 let, od tega jih je 48 preživela v Ljubljani. Imela je šest otrok in štiri vnuke. Bila je izjemno dobro socializirana, znala je celo pometati, s papirjem čistiti stekla in ribati tla s krtačo, vedo povedati oskrbniki, ki jim je Mojca pogosto priskočila na pomoč. Lani je ZOO Ljubljana zapustil tudi priljubljeni mačji panda Maguli, ki je odpotoval v Belgijo, da bi si tam ustvaril družinico.

Torta za slonico

Da azijska slonica Ganga letos praznuje 50. jubilej, je piska teh vrstic omenila že na začetku, sogovornica Vrh Vrezec pa nam je povedala, da je tik pred izidom obsežna knjiga o Gangi, ki s poglobljeno vsebino prinaša zgodbo slavljenke, bogato dopolnjeno z arhivskimi fotografijami: »V knjigi boste izvedeli vse o Gangini zgodovini in vsakodnevni skrbi zanjo v ZOO Ljubljana. Prebrali boste lahko pogovore z zanimivimi sogovorniki, tudi z gospo Vando Zavrl, ki je Gango pripeljala v Slovenijo, s prvim veterinarjem Tomažem Geršakom ter prvim in današnjimi oskrbniki.

Žare Modic

Knjiga prinaša tudi vpogled v svet sorodnikov in prednikov azijskih slonov. Poleg tega vsako drugo soboto na naših družbenih omrežjih in kanalu na YouTubu objavljamo Slonje sobote, to je serija kratkih in izobraževalnih video epizod o Gangi, njenih vsakdanjih trenutkih, oskrbi, veterinarskem treningu ter vtisih njenih oskrbnikov. Pripravljamo tudi fotografsko razstavo o Gangi in njenem ambasadorstvu, ki bo na ogled od 31. julija do 29. avgusta na Gallusovem nabrežju v Ljubljani.

Na svetovni dan slonov, 12. avgusta, bomo sklicali tiskovno konferenco ob Ganginem praznovanju ter v soboto, 16. avgusta, pripravili praznovanje Ganginega rojstnega dne s pestrim programom, ki bo vključeval ogled treninga Gange, srečanje in pogovor z Ganginimi oskrbniki, nutricionistko, vodene oglede, delavnice za otroke, sledila bo okrogla miza ob predstavitvi Gangine knjige ter rojstnodnevna torta.«

Primož Lavre

Ganga velja za eno od najbolj priljubljenih živali v ZOO Ljubljana, ki ga letno obišče okoli 350 tisoč obiskovalcev. Pred kratkim so med njimi naredili anketo, ki je pokazala, da so poleg azijske slonice Gange njihove najljubše živali morski levi, mačje pande, sibirski tiger in surikate. Obiskovalce spodbujajo, da živali opazujejo in se čudijo nad bogato pestrostjo živalskega sveta. Za vrtčevske in šolske skupine – ter tudi najavljene posameznike – imajo pripravljene programe, v katerih lahko od bližje spoznate tudi kakšno malo žival, recimo, morske prašičke, paličnjake, ščurke, kače, pajke, ki se jih lahko tudi nežno dotaknete. Prijemanje ali celo hranjenje živali drugače ni dovoljeno, kar je razumljivo, saj bo tudi Gangina rojstnodnevna torta zagotovo bolj zelenjavna od tiste, s katero se bodo sladkali njeni oboževalci.

Vračanje naravi

Na obisku v ZOO Ljubljana smo si ogledali še vrsto živali, ki trenutno zibajo. Tri mladičke je pridelal vietnamski sika jelen, Psevda Iksis, ki izvira iz vzhodne Azije, v naravi pa je žal izumrl, zato so mladički, ki se rodijo v živalskih vrtovih, še toliko pomembnejši. Tudi družina črne štorklje, Ciconia nigra, ki se uvršča med močvirnike, ima mlade, poleg njih pa so se naraščaja razveselili še surikate in kozorogi. Slednje pripravljajo na izpustitev v naravni rezervat.

Sašo Švigelj

Časi, ko so živalski vrtovi živali jemali v naravi in jih zapirali v kletke, so že davno mimo. Zdaj živalski vrtovi vzrejajo podmladke živalskih vrst in jih nato pripravljajo na selitev bodisi v katerega od tujih živalskih vrtov bodisi v katerega od naravnih rezervatov. Vrh Vrezec nam je obrazložila: »V preteklosti so živalski vrtovi pogosto pridobivali živali iz narave in trgovali z njimi, kar že nekaj desetletij ni več dopustno. Danes smo evropski živalski vrtovi zadnja zatočišča nekaterih izumirajočih vrst in podvrst, ki z vodenjem rodovnikov in raziskavami skrbimo za razplod in ponovno vračanje ogroženih ali celo v naravi izumrlih vrst v naravo. Živali si medsebojno izmenjujemo in skupaj skrbimo za genetsko zdrave populacije ogroženih vrst.«

Večina živalskih vrtov je vključenih v EAZA, od leta 1999 je član tudi ZOO Ljubljana – biti član pomeni biti zavezan etičnim smernicam, trajnostni oskrbi živali in sodelovanju pri ohranitvenih programih. Ti programi skrbijo za genetsko raznolikost in dolgoročno preživetje ogroženih vrst, zato izmenjave živali potekajo na podlagi priporočil strokovnjakov, ki določijo optimalne pare za razmnoževanje ali premestitev glede na potrebe posameznih živalskih vrtov.

Primož Lavre

Pa tudi sicer ima ZOO Ljubljana dejavno vlogo v več slovenskih in mednarodnih naravovarstvenih projektih, kjer sodeluje pri raziskavah, zbiranju in analizi podatkov ter širjenju rezultatov in ozaveščanju javnosti, zaključi Petra Vrh Vrezec: »Lani smo se pridružili odmevnemu mednarodnemu naravovarstvenemu projektu in tako prvič v zgodovini v naravo izpustili potomce svojih živali. V avstrijsko gorovje Visoke Ture smo z namenom povečanja populacije alpskih kozorogov iz ZOO Ljubljana izpustili samca in štiri samice alpskega kozoroga.

Že nekaj let strokovnjaki iz ZOO Ljubljana sodelujemo pri raziskavah velikih zveri, kot so risi, volkovi in medvedi, ter preučujemo njihove odnose v naravi. Pomemben del dela je tudi ozaveščanje javnosti. Z izobraževalnimi programi, delavnicami in dogodki obiskovalcem približujemo pomen sobivanja s prostoživečimi živalmi in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter spodbujamo odgovoren odnos do narave in okolja.«

Čeprav ne zmanjka ljudi, ki kritizirajo živalske vrtove, se moramo zavedati, da obisk teh v sodobnem svetu ni več samo zabava, kot je to bil nekoč, pač pa je tudi podpora naravovarstvu in učenju življenja v sožitju z naravo.

Galerija

Primož Lavre