Žiga Tominec: Slovenski kmet je svetovljan!

Žigo smo povprašali, česa vsega se je naučil pri vodenju oddaje, kakšne pogled na naše kmetijstvo in kmetijsko politiko je dobil, kako bi država lahko pripomogla pri razvoju kmetijstva in še marsikaj. Pri ustvarjanju oddaje je spoznal, da je slovenski kmet svetovljan, izobražen, iznajdljiv, prilagodljiv, dobrosrčen, odprtih rok, delaven in je lahko zgled nam drugim. Žiga upa, da se jeseni spet vidimo v drugi sezoni.

Žiga, za vami je prva sezone oddaje Kmetovati je lepo. Po športno: kakšni so občutki? Haha, po športno: občutki so fenomenalni! Bil je težak, nepredvidljiv začetek, ampak proti koncu sezone je ekipa ujela ritem in takrat je steklo. Šalo na stran, prva sezona je bila zame sanjska, res sem užival v vsakem prispevku v vsaki minuti kreiranja in nastajanja oddaje. Spoznal sem ogromno srčnih ljudi, tistih, ki vsak dan živijo, kar govorijo, živijo in delajo to, kar jim je najbolj blizu in to v čemer so dobri oziroma odlični. Hvaležen sem za vsak pogovor, ki sem ga imel med nastajanje oddaje, za vsak telefonski klic in za vse znanje in nasvete, ki sem jih med snemanji te sezone dobil. 

Kako ste se lotili oddaje, kaj ste želeli prinesti novega, zanimivega, gledalcem? Če sem iskren, smo se oddaje lotili zelo pogumno, vendar vseeno z malce strahu. Oddaje smo se lotili optimistično in v upanju, da bomo pokazali čim več, čim več zanimivega in čim več tega, kar slovensko kmetijstvo je. Želeli smo pokazati, da »Kmetovati je lepo« in mislim, da nam je to tudi uspelo.

Na vseh teh obiskih in pri ustvarjanju prispevkov sem spoznal, da je slovenski kmet svetovljan, izobražen, iznajdljiv, prilagodljiv, dobrosrčen, odprtih rok, delaven in je lahko zgled nam drugim.

Česa ste se iz oddaje naučili vi? V oddaji sem se naučil, da imamo v naši čudoviti deželi vse, vse nam je na dosegu roke in da naše kmetijstvo ponuja čisto vse, kar potrebujemo. Najbolj pomembno pa je, da imamo zelo blizu nas izredno kvalitetno in okusno hrano, ki je na žalost ne cenimo dovolj. Večina je mnenja, da je naša lokalna zdrava hrana draga, jaz pa prav med ustvarjanjem te oddaje naučil, da je kvalitetna in zdrava hrana dosegljiva in najboljša naložba v naše zdravje. Poleg tega sem se naučil, da v naši čudoviti deželi kmetje in kmetice ponujajo vse, kar potrebujemo, samo pogledati moramo okoli sebe.

Ste obiskali veliko kmetovalcev, sejmov, ste spoznali dosti novega o položaju današnjega kmetijstva? V celotni sezoni smo obiskali 3 sejme, posneli 2 studijski oddaji, 16 krajših prispevkov ter 16 lokacij, ki so povezane s kmetijami in kmetijstvom. Na vseh teh obiskih in pri ustvarjanju prispevkov sem spoznal, da je slovenski kmet svetovljan, izobražen, iznajdljiv, prilagodljiv, dobrosrčen, odprtih rok, delaven in je lahko zgled nam drugim. Kmetijstvo se je razvijalo in se še vedno, po mojem mnenju je kmetijstvo panoga, ki se razvija in spreminja izredno hitro in moraš biti, da obstaneš, izredno spreten, iznajdljiv in prilagodljiv. Vse to sem opazil pri večini kmetij, saj so se marsikatere kmetije morale v zgodovini ali pa pred kratkim dobro prilagoditi trenutnim časom, da so lahko preživele.

Kaj bi svetovali naši kmetijski ministrici – čemu bi morala posvetiti več pozornosti?  Joj, svetovati kmetijski ministrici ni lahko, niti se ne želim postaviti v vlogo nekoga, ki bi svetoval, saj svetuje lahko nekdo, ki res dobro pozna situacijo v kmetijstvu. Če pa bi res moral, bi izpostavil ravno to, kar sem omenil že prej. Več pozornosti bi namenil promociji naše hrane in vključevanju naše slovenske in na slovenskem pridelane hrane v trgovine, da bi res na policah najprej posegali po naši hrani in da bi ta bila še bolj dostopna kupcem. Hkrati bi bilo potrebno tudi kupce malce podučiti, kako pomembna je zdrava hrana in lokalno pridelana hrana. Pa več pozornosti bi namenil kmetom, razgibana država smo in velikokrat se katera stvar posploši in se marsikatera kmetija znajde v nerazumljivi situaciji, zato bi bilo po mojem mnenju potrebno bolje prisluhniti kmetom in h kakšni stvari pristopiti bolj individualno. 

S pravim pristopom in z veliko mero optimizma in prilagodljivosti smo dokazali, da kmetovati je lepo in to so nam potrdili tudi odzivi, ki so se proti koncu sezone vedno bolj in vedno glasneje pokazali na terenu.

Kako bi lahko država pripomogla k boljšemu razvoju našega kmetijstva? Spet malce neugodno vprašanje, ampak menim, da bi bil velik korak že, če bi se vsi začeli zavedati da brez kmetijstva ni države. Večina je mnenja, da sta gospodarstvo in industrija tista, ki pripeljeta razvoj države, sam pa sem mnenja, da pri tem pozabljamo na kmetijstvo. Seveda ni samo kmetijstvo, vse moramo imeti, ampak za delo potrebuješ energijo, to pa nam daje hrana in če imaš svojo zdravo in kvalitetno hrano, potem lahko tudi dobro in kvalitetno delaš. Vse mora krožiti in vsak, ki je vključen v ta krog, je enako pomemben, pa naj bo to gospodarstvo, industrija, izobraževanje, turizem, energetika ali kmetijstvo.

Zadnjič sem prebrala modro misel: brez kmetijstva ni zdrave države. Je to res? Se popolnoma strinjam, kot sem prej omenil sem mnenja, da mora za dobro delovanje države biti enako pomembno vse, torej tudi kmetijstvo, to pa mora biti zdravo in potem svoje zdravje širiti na ostale veje.

Ste znanje iz oddaje prenesli tudi na domačo kmetijo? Doma sicer kmetije nimamo, imamo pa manjšo njivo in seveda sem znanje, ki sem ga pridobil med ustvarjanjem oddaje, s pogovori in intervjuji, z veseljem uporabil in širil doma. Predvsem pa sem vesel, da sem sam ugotovil, da naše kmetijstvo ponuja vse in da lahko tudi sam ogromno prispevam, s pravim pristopom in miselnostjo, k izboljšanju in krepitvi kmetijstva, ker »kmetovati je res lepo«!

Tako na njivi kot v življenju obrodi tisto, kar z ljubeznijo seješ oziroma delaš, skrbno neguješ in predvsem potrpežljivo čakaš na darove. Pa naj bo ta dar, zdrava hrana ali pa kmetijska oddaja. Seješ, neguješ, čakaš in na koncu uživaš.

Kakšni so bili odzivi na oddajo? Priznam, da ko smo se lotili oddaje, me je bilo malce strah, kakšni bodo odzivi. V oddaji Kmetovati je lepo je bil cilj, da pokažemo, da je kmetovati res lepo in ker se zavedam, da ni vedno vse lepo, kar seveda vemo vsi, me je bilo strah, da se bodo našli tisti, ki bodo z zlobnimi komentarji želeli dokazati nasprotno kot mi. S pravim pristopom in z veliko mero optimizma in prilagodljivosti smo dokazali, da je kmetovati res lepo in to so nam potrdili tudi odzivi, ki so se proti koncu sezone vedno bolj in vedno glasneje pokazali na terenu. Če smo v začetku sezone na terenu morali pojasnjevati, kaj in za koga snemamo, se je to sedaj obrnilo. Velika večina kmetij pozna našo oddajo in jo redno spremlja, spremljajo jo tudi tisti, ki kmetije nimajo in imajo vrt ali njivo, pa tudi tisti, ki nimajo nič od naštetega, imajo pa zavest, da je kmetovati zelo pomembno za vse. Oddajo spremljajo vse generacije, od najmlajših do najstarejših, spremljajo jo vsi, ki jih zanima kmetijstvo in predvsem tisti, ki so enakega mnenja kot mi, da Kmetovati je lepo!

Za konec pa še modra misel, ki drži tako za kmetovanje kot za življenje.  Modra misel, ki drži tako za kmetovanje kot za življenje, je to, kar živijo kmetje in kmetice vsak dan. Tako na njivi kot v življenju obrodi tisto, kar z ljubeznijo seješ oziroma delaš, skrbno neguješ in predvsem potrpežljivo čakaš na darove. Pa naj bo ta dar, zdrava hrana ali pa kmetijska oddaja. Seješ, neguješ, čakaš in na koncu uživaš.