klemen boštjančič Svet24.si

Svoboda ima še tretjega podpredsednika, nimajo pa...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

Kate in William ganjena ob podpori javnosti Odkrito.si

Kate in William zapuščata London

vinicius Ekipa24.si

Zvezdnik Reala in Brazilije se je zlomil pred ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

V Ljubljani razstava Hirošima in Nagasaki, bolečina in pogum

Deli na:
V Ljubljani razstava Hirošima in Nagasaki, bolečina in pogum

Eksplozija atomske bombe v Hirošimi 6. avgusta 1945. - Foto: US Armed Forces

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so včeraj odprli razstavo Spominskega muzeja miru iz Hirošime z naslovom Hirošima in Nagasaki, bolečina in pogum. S postavitvijo, ki je del 51. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, želijo obuditi spomin na žrtve atomske bombe in vzbuditi zavest o nevarnosti jedrske oborožitve.

"Hirošima in Nagasaki - dve cvetoči mesti - za dve mesti ljudi, za dve mesti ptic, za dve mesti parkov... vse se je avgusta 1945 v trenutku sesulo v prah. Uničenje pa še niti ni končano. Vsi vzroki, še manj pa posledice še vedno niso znani," so ob razstavi zapisali v Slovenskem centru PEN, ki razstavo v Ljubljani pripravlja v sodelovanju s Spominskim muzejem miru v Hirošimi (Hiroshima Peace Memorial Museum) in Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Kot so dodali, se z razstavo pridružujejo vsem, ki si prizadevajo za mir.

Po besedah predsednice Slovenskega centra PEN Ifigenije Simonović je naslov razstave zelo zgovoren. Kot je poudarila, "se ne tiče le prizadevanja PEN za mir, temveč vseh, ki si prizadevamo širiti zavest o tem, da ne potrebujemo nobene atomske bombe več".


Na odprtju bodo s kulturno-umetniškim programom sodelovali študentje japonologije, člani društva Ikkyu s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dijaki. Prikazali bodo kratek japonski film, na ogled pa bo tudi 100 origamijev, ki so jih ustvarili srednješolci. Origamiji so simbol spomina na žrtve Hirošime in Nagasakija, je zapisala Ifigenija Simonović. Ob tem je spomnila, da je Sadako upodobljena po resnični zgodbi. "Verjela je, da bo pregnala raka in smrt, če bo naredila 1000 origami-žerjavov. Umrla je, ko jih je naredila 990."

Razstavo spremlja slovensko-angleško-francoski katalog, v katerega so med drugim vključili pričevanje in poezijo Hushizume Bun, še živeče žrtve bombardiranja Hirošime, ki je bila pred desetimi leti tudi gostja na blejskem srečanju. Ponatisnili so tudi roman Karla Brucknerja Sadako hoče živeti, ki ga je v 60. letih minulega stoletja prevedla Alenka Bole Vrabec.

Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy (deček). Eksplozija je povzročila udarni val, ki je povzročil, da so v krogu 500 metrov takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Kasnejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, dojkah in levkemije. Tri dni pozneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom Fat man ali Debelinko s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice terjale več kot 70.000 žrtev.