Rodil se je leta 1928 v Romuniji, večino druge svetovne vojne je preživel v judovskem getu mesta Sighet, ki ga je zavzela Madžarska. Maja 1944 so ga z očetom poslali v Auschwitz, mamo in tri sestre pa v drugo taborišče. Ob osvoboditvi leta 1945 je bil v taborišču Buchenwald. V nacističnih taboriščih so mu umrli oče, mama in sestra, dve sestri pa sta preživeli.
Po vojni se je preselil v Francijo, kje rje delal kot novinar in leta 1956 je šel pokrivat ZN v New York. Povozil ga je avtomobil in Wiesel je po letu dni zdravljena ostal v New Yorku do svoje smrti. Njegova knjiga o doživetjih v nacističnih taboriščih Noč velja za obvezno branje vseh, ki želijo izvedeti resnico o holokavstu, poleg seveda Dnevnika Anne Frank.
Nobelovo nagrado za mir je dobil leta 1986 in takrat je dejal, da se je treba opredeliti vedno in kjerkoli ljudje trpijo in so ponižani. "Nevtralnost pomaga le zatiralcem, nikoli žrtvam. Molk vzpodbuja mučitelje, nikoli mučene," je dejal Wiesel, ki se je celo življenje postavljal na stran žrtev kjerkoli po svetu so doživljali krivico.
Ameriški državljan je postal leta 1963, pred tem pa se je poročil z Marion Rose s katero imata sina Shloma. Zadnja leta je predaval na Bostonski univerzi, na Yalu in na newyorški univerzi Cuny. Predsednik ZDA Jimmy Carter ga je leta 1978 izbral za vodenje komisije o holokavstu in načrtovanje muzeja v spomin žrtvam holokavsta.
Od predsednika Ronalda Reagana je leta 1985 prejel kongresno zlato medaljo, tri leta kasneje pa je ustanovil svojo humanitarno fundacijo, ki je postala žrtev prevare Bernarda Madoff. Newyorški finančnik je tudi Wiesla prepričal v gradove v oblakih z obljubami o velikih donosih in stal fundacijo več kot 15 milijonov dolarjev.
Wiesel je bil dober prijatelj izraelskega premierja Netanjahuja zaradi česar si je prislužil veliko kritik, ker mu je s svojo prisotnostjo nudil podporo lani, ko je Izraelec v ameriškem kongresu napadal iranski jedrski sporazum predsednika Baracka Obame.
Netanjahu je v imenu izraelske države in judovskega ljudstva izrazil žalost ob smrti "mojstra besed", ki je izražal zmago človeškega duha nad okrutnostjo in zlom. "Elie Wiesel je bil žarek upanja po temi holokavsta, ko je umrlo šest milijonov naših bratov in sester," je sporočil Netanjahu.
Francoski predsednik Francois Hollande ga je označil za univerzalnega človeka, ki je imel posebno razmerje s Francijo, kjer je po vojni študiral in objavil prvo izdajo Noči. "Francija časti spomin na velikega humanista, neutrudnega branitelja miru."
Predsednik Obama je sporočil, da je bil Wiesel eden od največjih moralnih glasov našega časa in vest sveta. Izrazil hvaležnost za prijateljstvo in za čas, ki sta ga preživela skupaj v razpravah od pomena prijateljstva do skupne zaveze izraelski državi.
"V muzeju holokavsta, ki ga je pomagal postaviti, so njegove besede: 'Pričevati moramo za mrtve in žive'. Elie ni bil le priča ampak je ukrepal. Kot pisatelj, govornik, aktivist in mislec je bil eden tistih ljudi, ki so spremenili svet bolj kot tisti na položajih moči," je med drugim sporočil Obama.
"Njegovo življenje, moč njegovega vzora, nas poziva, da smo boljši. Pred zlom moramo priklicati naše zmogljivosti za dobro. Pred sovraštvom moramo ljubiti. Pred okrutnostjo moramo živeti sočutno. Nikoli ne smemo biti le opazovalci trpljenja," je med drugim dodal Obama, ki je izrazil hvaležnost, da Wiesel ni nikoli obupal nad človeštvom.
Podpredsednik ZDA Joe Biden je dejal, da mu je poleg očeta Wiesel najbolj dvignil zavest o grozotah holokavsta. "V dušo mi je vsadil neomajno vztrajnost, da moramo vsako generacijo podučiti o tem kaj se je dogajalo, da nikoli ne pozabimo grozot holokavsta," je sporočil Biden in dodal, da ga je Wiesel naučil razumeti odpornost človeškega duha.
Sožalje sta skupaj izrazila nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in njegova soproga demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Sporočila sta, da je Wiesel postavil spomenik spominu v poduk živečim ter prihodnjim generacijam, kako nevarna je človeška brezbrižnost. Spomnila sta, da je ob posvetitvi muzeja holokavsta v Washingtonu pozval h koncu etničnega čiščenja v Bosni in Hercegovini.
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump se ni nemudoma odzval, je pa izbrisal sporočilo na twitterju, ki ga je objavil navsezgodaj v soboto. Šlo je za fotografijo Clintonove, ki slavi 70 milijonov dolarjev zbranih za kampanjo v juniju, opremljeno z rdečo Davidovo zvezdo z napisom: "Najbolj pokvarjena kandidatka vseh časov". Nikomur ni bilo natančno jasno zakaj je bila objavljena rdeča Davidova zvezda zaradi česar si je Trump spet prislužil kritike zaradi antisemitizma.