Trije tenorji, ki obetajo mnogo mnogo več kot njihovi profesorji ali prva zasedba treh naših tenorjev s podobnim imenom Eroika, a dela ima vsak posameznik še kar precej. Tokratni koncert razumemo v luči popularizacije opernega petja in približevanju te zvrsti glasbe širši publiki.

Gostovanje zasedbe Eroike Aromatike v Gledališču Koper ni bilo prvič, nekako postaja že tradicionalno, vsako leto pa privabijo več publike. Tokrat so ob nabito polni dvorani morali dodati še nekaj stolov, pa še bi lahko sprejeli občinstvo, če bi bilo to iz več vidikov mogoče. Torej, zanimanja je mnogo več, kot dopuščajo trenutne kapacitete največje dvorane koprskega gledališča.

V program so za zadnji dan leta 2024 mladi tenorji uvrstili zanimivo in pestro mešanico popevk, italijanskih kancon, opernih arij (tudi zborovskih) ter operet v priredbi Patrika Grebla. Ta vsestranski glasbenik, producent, dirigent je velik poznavalec slovenske glasbene scene in ima izjemen občutek za priredbe, različne glasbene sestave in popularizacijo klasične glasbe. Ta plodoviti glasbeni ustvarjalec je tudi boter tokratne zasedbe in matric, ki so se vrtele in po katerih so peli pevci. Nekaj skladb pa so izvedli ob spremljavi člana zasedbe Mihaela Strniše na klavirski harmoniki, kar je popestrilo večer. Koncert, ki so ga mladi očarljivi pevci razbili in naredili izjemno toplega, pričarali so domače vzdušje, s publiko podelili nekaj iskric iz zasebnega življenja in se ji predstavili na simpatičen način, kar je poslušalce najbolj prevzelo.

Največ notranjega žara in karizme je pokazal Miha Zabret, ki mu je oder domač, petje ljubo, čeprav je otorinolaringolog. Pri tem zahtevnem poklicu je nadvse dobrodošlo, da je za povrh še operni pevec, ki se pozna in razume osnove tehnike (opernega) petja in zato lahko še bolje pomaga svojim pacientom. Njegovo petje odlikujejo stabilen ton, občutek za ritem, muzikalnost, intonacijo in fraziranje. Z nekaj malega dodatnega dela in truda pri nadaljevanju te študijske smeri bi lahko zamenjal svoj poklic za uspešno kariero opernega pevca, ki bi se po vsej verjetnosti razvila do točke uspešnega profesorja petja na sami akademiji. Mihael Strniša je v svoji sredinski legi stabilen, tu mu glas najbolje služi ter ima smisel za fraziranje; trenutno je angažiran v Mestnem gledališču v Celovcu, Gašper Banovec pa je član zbora Slovenske filharmonije, ki s svojim prijetnim glasom ne momente, ko je glas stabilen in postavljen, lepo obarva in pripomore k prijetnemu skupnemu petju.

 Scensko ozadje se menja glede na vsebino in ritem pesmi, luči plešejo na odru, tako malo poživijo dogajanje. Slednje bi lahko tudi izpustili in s scenskimi elementi in z lučmi pridihnili drugo vzdušje, kar ne bi bilo nujno napačno.

Nastopajoči so vrstni red programa zastavili izjemno zahtevno: po končanih božičnih pesmih so se lotili arij in italijanskih kancon, ki so zahtevale drugo glasovno pripravo, ter se na to vrnili na kako drugo popevko ali arijo, ki je spet zahtevala povsem drug pevski nastavek, kar je vendarle nekoliko upehalo pevsko kondicijo. Bučen aplavz je pevce nagovoril še za dodatke, med katerimi ni manjkal Silvestrski poljub.

Zelo pohvalno je, da se v tej regiji Gledališče Koper angažira kot pobudnik tudi silvestrskih dogodkov, dogodkov ob novem letu, saj tako razgiba (nekoliko monotono) kulturno življenje okoli silvestrovega v Kopru. Priložnosti je še mnogo in verjamemo, da bo v bodoče Koper svojim prebivalcem in turistom ponudil še več podobnih dogodkov. Veselimo se prihodnjih. Srečno!