Zaposlena je kot skupinski habilitator, pedagog za otroke s posebnimi potrebami. Je tudi inštruktorica pilatesa, aerobike, zumbe in salse, včasih v roke vzame tudi kitaro. Predvsem pa rada spoznava nova področja in raziskuje sama sebe.
Poskuša razmišljati izven okvirjev naučenega in s svojimi stališči marsikdaj preseneti. Je pa tudi avtorica dveh zbirk terapevtskih pravljic. V oddaji, ki smo jo posneli pred barom Maln na Izlakah, ki v teh dneh zaradi vladnih ukrepov za zajezitve koronavirusa sameva, nam je predstavila svoj pogled na delo z osebami s posebnimi potrebami, na to, kako njeno delo sprejema družina, kako drugačnost sprejema naša družba in tudi, kako se je njena družina soočila s hudo izgubo. Kmalu po izidu knjige je namreč doživela pozen splav in sta otroka ostala brez težko pričakovanega bratca. Kako je to izgubo prebolevala in jo še njena družina, lahko prisluhnete v oddaji.
Dobršen del oddaje pa se je vrtel okrog njenih terapevtskih pravljic. Eno, ki je avtorici najljubša, govori pa o sprejemanju drugačnosti, sodelovanju in minljivosti, smo tudi prebrali. Vse njene pravljice, ki se začnejo Nekoč, že dolgo tega..., imajo terapevtski učinek in so primerne za različna starostna obdobja otrok, tudi za odrasle.
Pri vsaki pravljici je dodan sklop tem za pogovor z otroki. Zbirki pravljic sta opremljeni tudi z zvočnim zapisom, predvsem za tiste, ki pravljici rajši prisluhnejo, kot da bi jo prebrali. Dodane so tudi tudi listi- slikanice ilustratorke Kaje Lukač. Pravljice so bile izdane tudi v nemškem in angleškem jeziku.
