Reportaža iz Avstralije: romanje na sveto goro Uluru
Avstralije ni brez Uluruja (Ayers Rock). Osamljenega monolita v samem rdečem centru v deželi tam spodaj. Poleg sydneyjske Opere najbolj prepoznavne ikone najmanjšega in najbolj odmaknjenega kontinenta. Pred dobrimi dvajsetimi leti samo kot fotografija na namizju mojega iMaca na delovnem mestu. Prav kičasta slika rdečega sonca, ki zahaja za sveto goro aboridžinov, v ozadju pa zvok didžiriduja. Tedaj samo sanje, ki pa so letos spomladi postale realnost.
Pazi se kač, v Avstraliji so najbolj strupene na svetu, pa ogromnih pajkov, ki lezejo vsepovsod. Požrli te bodo krokodili, ki v slani vodi sežejo do dolžine šestih metrov. Pa na morske pse ne pozabi, ko boš plaval v morju. Bolela so me že ušesa od svaril, kaj vse tam spodaj preži name. Zamahnil sem z roko in odvrnil, da me je še najbolj strah tega, da me na potovanju po prostranstvih Avstralije po nesreči brcne kak kenguru.
Od Tasmanije do Severnega teritorija
Potovanje se je počasi bližalo koncu, februar se je prevešal v marec, za mano so bili nepozabni trije tedni pohajkovanja po Zahodni Avstraliji, Qeenslandu, Novem južnem Wealsu, teritoriju glavnega mesta Cannbera, po Viktoriji in nazadnje največjem avstralskem otoku Tasmaniji.
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Z naročnino na Reporter Premium dobite:
- Aktualni spletni članki
- Podkast (predčasno - 6 ur prej)
- Digitalna številka vnaprej
- Arhiv preteklih številk
- Tedenski pregled z urednikom