Nauru je tako postal zadnja v nizu držav, ki je nakazala odmik od kolonialne preteklosti z vrnitvijo k tradicionalnemu imenu, poroča britanski Guardian.

Država je postala mednarodno znana kot Nauru le zato, ker so tujci njeno lokalno ime težko izgovorili. Šlo je za stvar udobja in ne izbire, je v eni svojih prejšnjih izjav pojasnila vlada pacifiške državice. "Predlagana sprememba si prizadeva bolj zvesto spoštovati dediščino našega naroda, naš jezik in našo identiteto," je povedal predsednik Adeang, ko je januarja parlamentu predlagal spremembo imena.

Predlagani ustavni amandma so poslanci potrdili v zahtevanih dveh krogih glasovanja, napovedanega referenduma o potrditvi spremembe pa nazadnje niso izvedli, saj naj bi po poročanju Guardiana odločili, da to ni potrebno.

Z 12.000 prebivalci je Naoero tretja najmanjša država na svetu po številu prebivalcev, takoj za Tuvalujem in Vatikanom. Majhen koralni atol, ki meri vsega 21 kvadratnih kilometrov, je v drugi polovici 19. stoletja kolonizirala Nemčija, kasneje ga je upravljala Avstralija, preden je leta 1968 postal neodvisna republika.

Država se je v svoji zgodovini soočala s pretresi. Rudarjenje fosfatov v 70. letih prejšnjega stoletja je na otoku ustvarilo ogromno bogastvo, preden je industrija propadla, kar je državo v 90. letih prejšnjega stoletja pripeljalo na rob gospodarskega zloma.

Zdaj je atol eno od območij, ki jih najbolj ogroža dvig morske gladine kot posledica podnebnih sprememb. To je vlado spodbudilo k iskanju tujih naložb prek programa plačljivega državljanstva, namenjenega financiranju selitve ljudi in infrastrukture z obal in stran od oceana.

Naoero ni edina država, ki se je v zadnjih letih odločila spremeniti ime. Leta 2018 se je majhna afriška kraljevina Svazi preimenovala v Esvatini.