Sprejem na Kongresnem trgu sredi Ljubljane nikakor ni razočaral; primerno je počastil vse, kar je uspelo nogometašem in kar so na tej poti storili tudi neverjetni navijači.
Kako je zgrešena enajstmetrovka spravila Cristiana Ronalda do solz in na rob obupa.
Selektor Matjaž Kek ima zelo prav, kajti vsi slovenski dosežki na tem Euru niso bili posledica kakšne nore igre srečnih naključij, temveč so bili natanko nasprotno – zgodili so se kljub temu, da se je glede (ne)sreče Sloveniji zalomilo tako rekoč vse.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Pod črto dramatičnega slovesa
Ni lahko, pravzaprav je hudičevo težko biti poraženec – pa naj poraz pride na katerikoli točki in ga doživiš v katerikoli, kakršnikoli vlogi. Ne glede na nekaj dni, kaj šele nekaj tednov ali mesecev stara pričakovanja poraz udari tam, kjer najbolj boli. Na tem vrtiljaku čustev gre razum pogosto povsem svojo pot, zatresejo se celo stvari, ki se z le kančkom zdrave pameti ne bi smele zatresti – kaj šele kaj več od tega – nikoli.