Narodni galeriji državno odlikovanje za izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete

"Ni slikovitejše ponazoritve moči odločenosti, podjetnosti, sodelovanja, požrtvovalnosti in predanosti" ter "ni prepričljivejše podobe zavezanosti odličnosti in skupnosti", kot je to, da se je Društvo Narodna galerija, ki je bilo septembra 1918 ustanovljeno brez prostorov za galerijsko dejavnost in brez ene same umetnine, razvilo v osrednjo državno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja, so zapisali v uradu predsednika republike.

Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno, ko se je končevala prva svetovna vojna, ko je bil čas za velike načrte in nove začetke. Prvo razstavo je pripravilo v prostorih Kresije, drugo na Velesejmu. Prevzelo je mestno umetnostno zbirko in v manj kot desetih letih za svoje delo pridobilo poslopje Narodnega doma. Sledile so prve pomembne pridobitve, z nakupi in zlasti oporokami in donacijami posameznikov. "Iz sanj pobudnikov in ob visoki kulturni zavesti vseh Slovencev se je naglo razvijala v eno najvidnejših kulturnih in umetnostnih ustanov."

Prvi ravnatelj Narodne galerije je bil Ivan Zorman, drugi Karel Dobida, galerijo je ob 50. obletnici vodila Anica Cevc, leta 1995 ob veliki razstavi Gotika v Sloveniji pa je bil ravnatelj Andrej Smrekar. V tem času je Narodno galerijo pod okrilje vzela država, pripravila je več odmevnih, zgodovinskih in prelomnih razstav, vztrajno se je širila in prenavljala, odprla je vrata novega galerijskega poslopja.

S pred kratkim dokončano celovito prenovo Narodnega doma, ki je od leta 1993 kulturni spomenik, in pridobitvijo novih prostorov je nastal kompleks, sestavljen iz treh enot, ki skupaj ponujajo skoraj 13.000 kvadratnih metrov tlorisnih površin, od tega jih je 4000 kvadratnih metrov namenjenih razstavni dejavnosti. Zadnjo prenovo je vodila sedanja direktorica Barbara Jaki in danes je Narodna galerija po navedbah predsednikovega urada "večja, lepša in bogatejša, kot je bila kdaj koli" in je slovenski ponos.

A zgodovina Narodne galerije niso le uspehi njenih ravnateljev in ravnateljic, temveč predvsem dosežki številnih sodelavcev, s katerimi je Narodna galerija v celoti izpolnila nalogi svojih ustanoviteljev: varovati umetniško dediščino slovenskega naroda in jo na vrhunski strokovni ravni predstaviti javnosti. Ob tem pa je, kot je še zapisano v obrazložitvi, tudi presegla njihove sanje - postala je reprezentativna zbirka našega likovnega snovanja ter se potrdila kot temeljni del in bistvo naše kolektivne zavesti in samozavesti tudi za prihodnost.

Barbara Jaki je v zahvalnem nagovoru poudarila, da so še danes zvesti apelu, s katerim so pred sto leti ustanovitelji pospremili rojstvo galerije: "Zasnovali so akropolo slovenskih lepih umetnosti, najvišjo ustanovo naroda, ki naj izbere in ohrani najboljše umetnine vseh časov. Narodna galerija naj razkrije vsemu svetu obstoj in bogastvo naše upodabljajoče umetnosti in naj doseže visoko kulturnost Slovencev."

Direktorica Narodne galerije verjame, da galerija, katere stalna zbirka šteje prek 600 umetnin, z bogatim razstavnim programom in raznovrstnimi spremljajočimi dejavnostmi prispeva k boljšemu položaju kulture v slovenski družbi. "Danes je Narodna galerija ena od pomembnih osi za oblikovanje državnega ponosa in nacionalne samozavesti. Ob njeni stoletnici raste zavedanje, da ključni temelj naše kulture ob jeziku in prostoru je in ostaja likovna umetnost. Narodna galerija skrbi, da se to zavedanje na kar najbolj žlahten način širi med vse ljudi," je še dodala.

Po podelitvi državnega odlikovanja, ki je vrhunec slavnostnega tedna Narodne galerije in ki se jo je udeležil tudi novi minister za kulturo Dejan Prešiček, je v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije zazvenelo delo skladatelja Leona Firšta Zgodbe slik, napisano v čast jubileju.