Gre za eno najpomembnejših pridobitev Narodne galerije v zadnjem času, ki ima poseben čar. Vemo, kje je mesto Fortunata Berganta v kontekstu našega baroka, gre za dobro znani, zelo kakovostni baročni deli, ki jih po pronicljivem žanrskem izrazu takrat ni dosegel noben sodoben slikar.
Zato veljata za ikoni našega baročnega slikarstva. Ker sta veljali za izgubljeni, je historiat slik postal bolj odmeven od samih slik. O Prestarju in Ptičarju je tekla beseda skorajda ob vsakem pogovoru o naši baročni dediščini. Ob predvojnih, sicer kakovostnih črno-belih reprodukcijah si nismo mogli predstavljati Bergantove barvite privlačnosti in sijajnih detajlov. Zdaj jih lahko občudujemo ʻiz oči v očiʼ.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
