Na 51. srečanju pisateljev na Bledu v ospredju pomen drugega ter mladi bralci

Na blejsko pisateljsko srečanje, ki velja za najstarejše tovrstno srečanje z največjo zasedbo, letos prihaja 50 tujih gostov iz 35 držav. Ponovno ga uvaja program Bled pred Bledom, ki ga bo v torek v Ljubljani zaznamovalo dvojno srečanje s hrvaškim in slovenskim akademikom, prevajalcem, pesnikom in kritikom Tonkom Maroevićem ob izidu njegove pesniške zbirke Štiriročno. Med gostoma letošnje izdaje sta tudi ameriški pesnik Sydney Lea ter srbski pesnik Dragan Jovanović Danilov, ki so se mu organizatorji poklonili s štirijezičnim kratkim izborom njegovih pesmi.

Že v torek se bo na Bledu sestal Ženski odbor Mednarodnega Pen pod vodstvom Zoe Rodriguez iz avstralskega Pena, na katerem bodo med drugim izvedli peticijo in akcijo praznega stola, na katerega bodo tokrat postavili podobo iranske odvetnice in borke za človekove pravice in pravice žensk Nasrin Sotoudeh, ki je bila nedavno obsojena na 38 let zapora 148 udarcev z bičem. Posvetili se bodo tudi statistikam, ki kažejo, kakšen je delež ženskih ustvarjalk na področju literature.

Glavnima temama srečanja bosta posvečeni okrogli mizi. Okrogla miza v organizaciji Slovenskega centra Pen bo naslovljena Domišljija in stvarnost - prebujanje mladih za literaturo. Predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da so se za to temo odločili, ker se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pisatelji in pisateljice pri ustvarjanju literature kot bistvenega medija sporazumevanja. "S tem, kar avtorji napišejo, spodbujajo ali pa brišejo predsodke, zidajo zidove ali jih rušijo," je opomnila. Dodala je, da srečanje zaznamujejo še sestanki treh mrež: balkanske, mediteranske ter mreže Alpe-Jadran.

Blejsko srečanje je pomembno tudi zaradi sestankov Odbora pisateljev za mir Mednarodnega Pen, ki je za svojo okroglo mizo letos izbral temo Predstava o drugem: Pot do miru ali pot do vojne. Permanentni sekretar odbora Edvard Kovač je ob tem spomnil na pomembno vlogo pisatelja kot tistega, ki lahko skozi svoje pisanje razbija predsodke ter prebuja mišljenje.

Kovač je dejal še, da so odbor pisateljev za mir pred več kot 40 leti ustanovili Slovenci, letos pa bo srečanje prvič potekalo pod vodstvom neslovenskega predsednika. Letos prvič so namreč na podlagi zahteve članov po bolj demokratičnih volitvah za mesto kandidirali tudi predstavniki drugih Pen centrov, izvoljen pa je bil predsednik francoskega centra Pen, pisatelj Emmanuelle Pierrat, ki je cenjen tudi kot odvetnik, posvečen področju človekovih pravic, cenzure in svobode govora. V svojem pismu o nameri je Pierrat po besedah Kovača zapisal, da si vodstvo tega odbora odslej predstavlja kot francosko-slovensko in bo tako tudi za enega od svojih podpredsednikov imenoval Slovenca.

Srečanje spremljata dve razstavi - v Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled postavitev Hirošima in Nagasaki: bolečina in pogum, pri postavitvi katere je pomagal japonski literat in dolgoletni podpredsednik Mednarodnega Pen Hori Takeaki, v Cankarjevem domu pa razstava Meje svobode - premostljivi zidovi, ki prinaša fotografije Janeza Bogataja iz lanske jubilejne 50. izdaje srečanja na Bledu.

Festival znotraj srečanja Obrazi miru je zasnovan tako, da udeleženci in udeleženke srečanja gostujejo po izbranih krajih na Gorenjskem, kjer v knjižnicah, kulturnih domovih ter spominskih hišah predstavljajo svojo literaturo, ob tem pa spregovorijo o organizaciji Pen, ki vključuje 145 pisateljskih centrov iz 104 držav. Že šesto leto je ob robu srečanja potekal tudi natečaj za najboljši srednješolski esej, nagrajencem pa bodo nagrade predali v četrtek na Bledu.