"Najboljše, kar lahko deklico doleti v Mehiki, je, da se rodi grda"

Družbenokritični roman pisateljice, ki živi med ZDA in Mehiko, je v prevodu Dušanke Zabukovec nedavno izšel pri KUD Sodobnost International. Avtorica je zanj prejela številne prestižne nagrade, zahteval pa je kar 11 let novinarskega raziskovanja, zaradi katerega je morala zaradi groženj za nekaj mesecev tudi zapustiti Mehiko, je povedala včeraj na predstavitvi v Ljubljani.

Sprva je intervjuvala predvsem ženske, ki jim je uspelo ubežati preprodajalcem z mamili. Nato je spoznala žensko, ki ji je povedala za zgodbo o luknjah v odmaknjenih predelih Guerrera, v katerih se pred mafijo skrivajo deklice. Tako je nastal fiktivni roman Molitve za ugrabljene, ki bralce ponese v intimni svet odraščajočih deklet v osrčju mehiških gora, ki se trudijo izvleči iz kaosa družbenega dna in si zagotoviti boljše življenje.

Najboljše, kar lahko deklico doleti v Mehiki, je, da se rodi grda, pravi protagonistka romana, ki je dobila ime po princesi Diani, Ladydi Garcia Martinez. Želi si biti lepa, a to predstavlja veliko nevarnost. Ljubke deklice namreč izstopajo in jih takoj opazijo člani mafijskih združb. Vse mame v teh krajih, kjer člani mamilarskega kartela na velikih poljih skrivaj gojijo mak in ugrabljajo mlade deklice, si tako želijo, da bi se njihove hčere rodile grde.

Na splošno gre za zgodbo o nasilju, zlasti nasilju moških nad ženskami. "Hkrati gre za zgodbo o ljubezni do moških, saj spregovori tudi o tem, kako ženske trpijo, ko izgubijo zaščito moških. Ladydi v knjigi pravi, da je življenje brez moških kot spanje brez sanj. Knjiga tako ni sovražna do moških," je poudarila avtorica zgodbe, v kateri se zgarane mehiške ženske borijo iz dneva v dan, medtem ko večina njihovih mož išče zaslužek v ZDA.

Jennifer Clement je poznana tudi po kultni poetični biografiji o razvpitem umetniku Basquiatu, prevedeni tudi v slovenščino, z naslovom Vdova Basquiat, ter romanu A True Story Based On Lies (Resnična zgodba, zasnovana na lažeh), ki govori o nečloveškem ravnanju z mehiškimi hišnimi pomočnicami in je bil v finalnem izboru za literarno nagrado orange. V novi knjigi Gun Love, ki je izšla pred enim mesecem, pa se sooča z nasiljem s strelnim orožjem.

Kruto realnost v indijskem podeželskem mestecu poskuša približati roman Vaje v pozabljanju indijske pisateljice in pesnice Anite Nair, ki ga je iz angleščine prevedla Maja Kraigher. Avtorica je prejemnica vrste indijskih književnih nagrad, cenjena je tudi v ZDA in Evropi - roman Mistress je bil leta 2008 nominiran za ugledno britansko nagrado orange. Pravkar je bila nominirana za nagrado Rabindranatha Tagora.

Pri KUD Sodobnost International sta izšli še slikanici, in sicer V deželi lenuhov v Sloveniji že priljubljenega Kestutisa Kasparavičiusa ter Se v gozdu bojiš, Veliki volk? Jana De Kinderja. Slednja po besedah prevajalke Stane Anželj prinaša šaljivo zgodbo, v kateri so vloge obrnjene - Veliki volk je na sprehodu po gozdu zaskrbljen in prestrašen, Mali volk pa očku vliva pogum. Vsebuje tudi namig na znano pravljico o Rdeči kapici.