Matica, ki tudi v pandemiji ne popusti

Vijake in matice potrebujejo tisti, ki delajo Guinness, tisti, ki ga pijejo. Knjige rekordov ne bi bilo, če bi iz vseh zadevščin, preko katerih in s katerimi pridemo do te znamenite bukve, pobrali vijake. Brez slednjih ne morejo niti čebelarji matičarji, ki vzrejajo in prodajajo matice, niti matičarji na matičnem uradu.

Vsi našteti dobijo te valjaste, stožčaste, pretežno kovinske predmete z navojem, glavo za privijanje in odvijanje ter po potrebi matico (odvisno od namena) pri Mateju Burgerju v podjetju Matica MB. Tam smo izvedeli, da je prodaja matic in vijakov oziroma vijačnih sistemov, kot se reče vijakom in maticam, dober posel. Kdo bi si mislil, saj lahko vijake in matice dobite v vsaki trgovini s tehničnim blagom. Za industrijo, denimo avtomobilsko, pa v kakšni tehnični hiši ni potrebnih izdelkov, brez katere bi bilo novo vozilo že po nekaj kilometrih »po delih«.

2500 let star izum

Pri tem pridejo na prizorišče podjetja, kot je Matica Mateja Burgerja, ki je med vodilnimi dobavitelji pritrdilne tehnike. Ko Burger pripoveduje o podjetju in izdelki , ki jih prodaja, ugotovimo, da je pritrdilna tehnika zanje bolj primerno poimenovanje kot vijaki in matice. »To se sliši zelo preprosto, ampak to sta starodavna izraza, vijak in matica. Tehnologije vijačenja se namreč zelo spreminjajo in je napredek prav tako hiter in revolucionaren kot pri drugih deležnikih v industriji. Za vsak segment industrije je različen vijak, različna matica. K temu sodi dodatek – različni nanosi, predvsem v avtomobilski industriji, da je vijak še trši, močnejši, da ne pride do rjavenja. Materiali se močno razlikujejo med sabo v primerjavi s tistimi pred  dvajsetimi leti. Razvoj vijačnih materialov je na zelo visokem nivoju,« trdi Burger, ki je podjetje ustanovil leta 2006, skoraj 2400 let po prvi omembi vijaka, o katerem se je razpisal grški filozof, matematik in vojskovodja Arhit.

Saj veste, ta pitagorejec, ki ga imajo za utemeljitelja matematične mehanike, je za svojega učenca vzel danes bolj znanega Platona, ko je slednji želel postati filozof in se učiti filozofije (še dobro, vemo kaj lahko postanejo strastni ljudje, ki jih zavrnejo profesorji in šole, ker niso dovolj dobri). Platon je postal filozof in v svoji Državi zavrgel tiranijo kot obliko vladavine (isto je naredil z demokracijo, a pustimo to). Če ga Arhit ne bi sprejel, bi Platon nemara zavrgel zgolj demokracijo, tiranijo pa povzdignil in svojo tezo preizkusil v praksi. Toda ker je bilo vse imenitno, je bil mir in Arhit je svetu predstavil vijak. Bil je lesen in s privijanjem je nameščen kamen stiskal olje iz oljk ali mošt iz grozdja. Opisal je prešo in vijak, ki ga mnogi Slovenci poznamo iz vinskih hramov. Naprava s ključno komponento vijakom se je v prvem stoletju pred Kristusom razširila po Sredozemlju in danes brez njega ne gre več.

Najcenejši in najpomembnejši del v industriji

Od spirale iz debla do današnjih vijakov sta minili dobri dve tisočletji in pol in veliko znanstvenega dela. Ja. Za vijaki je znanost, izvemo iz prve roke. »Sigurno. Znanost, načini pritrjevanja. Kako bi čim bolj enostavno poskusili pritrditi nekaj na nekaj na cenejši način, saj je pomembna hitrost pritrjevanja. Proizvodnja namreč ne sme izgubljati časa z vijačenjem. In čeprav je to pravzaprav najcenejši segment proizvodnje, je tudi najpomembnejši. Brez tega ne gre. Optimizacija proizvodnje je zelo pomembna, zato je vijačenje zelo napredovalo.«

V podjetju Matica MB imajo zaposlene inženirje, ki se vseskozi izobražujejo, hodijo na sejme, spremljajo trende in proizvodnjo po vsem svetu. »Znanje in izkušnje so pri tem poslu najpomembnejši,« poudari Burger. In še: »Mnogokrat s podjetji, ki jim dobavljamo material, skupaj iščemo rešitve, da bo končna stvar optimalna.« Kot primer takšnega sodelovanja poudari znano podjetje, ki izdeluje kopalniške sisteme in vijake za razne odtoke v njihovi ponudbi. »Potrebujejo precej nestandardnih vijakov in na podlagi njihovih zahtev smo skupaj prišli do rešitev. Mi pa smo potem iskali proizvajalca, ki bi bil sposoben take vijake narediti. V Evropi takih vijakov sploh ne morejo narediti, zato smo se morali obrniti na Kitajsko in Tajvan. Če bi jih želeli proizvajati v Evropi, bi morala tovarna prilagoditi proizvodnjo, orodja in bi bilo vse skupaj predrago. Pa tudi količine so res velike. Zato potrebuješ posebno in že postavljeno tehnologijo, da izpelješ tako naročilo.«

Sodelovanje z naročniki

Stranke podjetja, ki se je nedolgo tega preselilo v nove prostore z velikim skladiščem v Komendi, so iz različnih panog in prav vsaka ima svoje zahteve. Sodelujejo tudi z avtomobilskimi proizvajalci. »Avtomobilska industrija je zelo zahtevna. Tu moramo upoštevati razlike v materialih. Na eni strani je tanka pločevina in na drugi trši material, oboje je treba privijačiti skupaj. Povezano mora biti trdno, ne sme se premikati, a na pločevini se ne sme poznati odtis vijačenja. Upoštevamo mehko pločevino in trdo podlago pri izbiri materialov, seveda še predpise proizvajalca. Vijaki po nekaj letih ne smejo razpasti. To ni prodaja sveč ali svinčnikov, kjer kvaliteta ni tako pomembna. Tu je že od samega začetka pomembno, kaj daš v izdelek. Pomemben je tudi navoj in oblika. Včasih je treba vijake prilagoditi položaju namestitve. Vsak vijak mora biti tak, da se ga da privijačiti in odvijačiti.« Po tem pojasnilu je jasno, zakaj potrebuje inženirje.

Seveda pa je potrebno ob vsem tem tesno sodelovati z naročniki, sicer ne bi bili eno izmed najuspešnejših podjetij v tem delu Evrope, ki se ukvarja z vijačnimi sistemi. »Dobimo skice, slike, na katerih vidiš, kaj bi bilo v proizvodnji lahko še boljše. Zelo pomemben je tudi fizičen ogled proizvodnje, pri čemer svetuješ, da optimalno rešiš stranko, ker na prvi pogled vidiš, da je nekaj narobe s pritrjevanjem in da se da kakovostno in cenejše to rešiti,« nam zaupa Matej Burger. Del poslovnih uspehov dolguje tudi proizvajalcem vijakov, ki jih prodaja. So v 95 odstotkih zanesljivi, zato nima težav pri zagotavljanju kakovosti in količin izdelkov. Pri čemer je že na začetku proizvajalce skrbno izbral. Bolj kot cena je bila pomembna kakovost. Nemara je tudi zato lansko pandemijo podjetje prestalo brez pretresov, ki bi ogrozili njegov obstoj. Celo novo skladišče so odprli in za 100 odstotkov povečali kapacitete. »Mi smo sicer že pred tremi leti začeli iskati lokacijo za stavbo. To je bilo najpomembneje. Boljša kot v Komendi ne bi mogli dobiti. Letališče je čisto zraven. Meje s sosednjimi državami so blizu. Zaposleni nimajo daleč do delovnega mesta pa še cena je bila sprejemljiva.«

Priložnost med pandemijo

Nemara bi kdo ugotovil, da kriza ni čas za take naložbe, toda kot je pojasnil Burger, je večje skladišče zelo pomagalo pri premagovanju pandemijske krize. Na ohladitev gospodarstva so se sicer pripravljali, a jih je vseeno presenetilo, da je prišla tako zgodaj. Marca 2020 se jim pri poslovanju pandemija še ni poznala. Upad prodaje je prišel aprila 2020. Nižja prodaja se je vlekla do septembra. »Kot kaže, je bil predvsem strah velik. Ni se vedelo, kaj bo. Ko je vse skupaj postalo bolj predvidljivo, so stvari stekle avtomatizirano. Industrija se je prilagodila in začela delati, v za nas zelo pomembni kovinski, elektro in avtomobilski industriji so od septembra lani delali s polno paro,« opiše razmere v njihovi panogi.

Sami se s krizo pravzaprav niso ukvarjali oziroma ne v negativnem smislu. Največji izpad je bil pri opremi za igralne avtomate, ker je igralniški turizem povsem zamrl in še danes životari. Drugo se je pobralo, gradbeništvo pa je delovalo skoraj povsem nemoteno. Matica MB pa tudi. »V vsem letu smo kot v prejšnjih letih gledali le naprej in se na krizo nismo ozirali oziroma smo jo želeli izkoristiti sebi v prid, da bomo še boljši, še večji. Naša filozofija je že od začetka, da stremimo k rasti ne glede na dogajanje v svetu oziroma gospodarstvu. Enostavno nas nič ne more vreči iz tira.« Ne čudi torej, da zaposlenim ni bilo treba na čakanje. Tudi odpuščanj ni bilo. Svoj položaj so med ponudniki vijačnih sistemov še utrdili. Burger nam razloži, kako: »Skladiščne kapacitete smo z odprtjem nove stavbe povečali za 100 odstotkov. Vedeli smo, da se bodo surovine in blago podražili. Že zaradi višjih cen transporta, mi pa dobimo veliko materiala s Kitajskega in Tajvana. In tu je bilo novo večje skladišče ključno. Naredili smo res velike zaloge in naše cene so ostale konkurenčne, dostava naročnikom pa hitra. To je naša prednost pred drugimi. Drugo pa je kader. Zaposleni so fleksibilni, v krizi niso bili prestrašeni, ampak iznajdljivi, zato je bilo v podjetju lažje delati. Delo smo še bolj sistematizirali in avtomatizirali. Vse to je naša prednost pred konkurenco. Zajemamo namreč tako industrijo, da obstane celotna proizvodnja, če manjka en vijak. Tega našim strankam ne moremo narediti ne glede na krizo. Tu smo, da pomagamo in da nas vidijo kot najboljše partnerje. Da smo odzivni in da je blago pri njih že naslednji dan.«

Lani so veliko sestankov in poslovnih srečanj izvedli na daljavo, da naročnik ne izgublja dragocenega časa, pa so v podjetju že prej vpeljali tehnološke rešitve, da ni treba več priti iz Avstrije v Komendo samo za oddajo naročila ali pa naročiti kako drugače, kjer lahko pride do kakega zapleta. »Proces naročanja med podjetji običajno poteka po tradicionalnih kanalih, ki so velikokrat zamudni. Tradicionalni kanali so naročanje preko telefona, e-maila, s pomočjo Excelovih tabel, z izpolnjenimi obrazci, po faksu ali pa z osebnim obiskom. Navadno to pomeni, da je prejeto naročilo potrebno ponovno vnesti oz. pretipkati v naš ERP-sistem, pri čemer pa lahko pride do napak.« Za večjo učinkovitost in preglednost imajo na voljo aplikacijo. Brez zamudne papirologije in dodatnih stroškov lahko stranke naročajo material 24 ur dnevno, zato ni potrebe po naročanju materiala za zalogo. Samo internet je treba imeti in v spletno košarico se nameče vijakov in matic, koliko jih potrebujemo. Brez skrbi, da bi popadale iz košare med potjo do blagajne. Tudi partnerje za dostavo so skrbno izbrali.

Ob tem naj bi bilo to poleg vsega še zanimivo delo. Postopanje in dolgočasenje zaposlenih, oblečenih v modre brezrokavnike z logom podjetja, ne opiše prodaje matic pri njih: »Naša prodaja je zelo dinamično delo. Na podlagi te dinamike čas hitro mine. V bistvu spoznavaš različno industrijo, imaš stike z njo in nisi odvisen samo od slovenskega trga. Raznolikost, potovanja, tuji jeziki, vedno novo znanje. Tako je naše delo.« Če dobro premislimo, se matičarji iz prvega odstavka težko kosajo z matičarjem, ki to ni.