Klemen se jih je lotil z odporom na obrazu, a vseeno je pogumno zagrizel v hrano, sicer polno zdravih beljakovin in morda hrano naše prihodnosti. A z njegovega obraza se je po degustiranju raznih žužkov dalo opaziti, da naša prihodnost ne bo ravno svetla.
Kako je Žanino »mučenje« doživljal sicer gurman Klemen? »Kakšna je bila kobilica? Ja, kar ogabna, no. Ampak to samo zato, ker veš, kaj ješ oziroma vidiš, da ima ubogo bitje še tačke, glavo, kot nekakšen obrazek, krilca, ... je zelo hrustljava in ima nekakšen priokus oreščkov. Predvsem je zoprno, ker ti kakšna od nožic ostane med zobmi, tudi krilca se hitro prilepijo na ustnice, nebo, hehe, ni ravno eleganten prizor za prvi zmenek. Boljšega okusa so bili murnčki, ker ... niso imeli okusa, hehe. Tudi manjši so in brez pretiranih okončin. No, črvi, ... črvi so mi bili pa najbolj zanič. Sicer ni konec sveta, tudi ko te gleda tista temna glavica z nekakšnimi nožicami na koncu, ampak grenak pookus je bil pač pregrenak. So pa atraktivni za videt, če se lahko tako izrazim.«
Le kaj mu bo njegova najboljša prijateljica pripravila prihodnjič? Komaj čakamo!
Po degustaciji ni bil ravno najbolj zadovoljen.
