Judoist Mihael Žgank je zdaj Mikael Özerler in veliki up Turkov za olimpijsko zlato

"Evropske kolajne še nisem imel, kar je bil eden mojih ciljev že zadnji dve leti. Zame je zelo pomembna, saj mi zdaj manjka le še olimpijska in potem jih imam z vseh tekmovanj," je v pogovoru s slovenskimi novinarji povedal 25-letni tekmovalec iz Migojnice pri Žalcu, ki nastopa z novim priimkom Özerler.

O sami kolajni pa je dodal: "Prva evropska in v to v najboljši možni barvi. A že na ogrevanju sem se malo naježil in vedel, da jo lahko vzamem. Nato so v predtekmovanju izpadli še nekateri favoriti, sam pa sem se z vsakim nastopom počutil bolje. Takrat je bilo jasno, da moram izkoristiti priložnost in vzeti zlato."

Zaradi menjave državljanstva je ostal tudi brez točk na svetovni lestvici in se moral vnovič z dna prebiti v vrh. Položaj je posebej pomemben zaradi velikih tekmovanj, saj so visokouvrščeni tekmovalci z lestvice med nosilci na tekmah in se v uvodu ne srečajo med seboj. Letošnje točke na velikih tekmah pa so še kako pomembne za uvrstitev na olimpijske igre.

"Olimpijskih kvalifikacij se nikoli nisem bal. Sodim med 10 najboljših na svetu v svoji kategoriji, morda celo med pet. Pomembna je bila tudi ta tekma tukaj, saj za kvalifikacije šteje šest izidov in prav evropsko prvenstvo je ta šesti izid. Ostalo bomo dobili na svetovnem prvenstvu in na grand slamih." Naslednji res velik izziv pa bo poletno svetovno prvenstvo v prestolnici Dežele vzhajajočega sonca.

Nove uspehe zdaj kuje v Istanbulu in na novo okolje se je že dobro privadil. "Res je zelo lepo mesto, kjer ti nikoli ni dolgčas. Na začetku je bilo težko, saj nisem razumel jezika, nisem poznal ljudi in sistema dela. Zdaj znam nekaj besed turško in vse je že precej lažje, saj sem se dobro ujel tudi z ekipo in predsednikom." Različni pa nista le mesti, kjer je živel, ampak tudi delo na treningih.

"Pri Marjanu Fabjanu smo imeli izreden sistem fitnesa in s tem tudi izredno fizično pripravo. V Turčiji je to bolj enolično, veliko večja pa je podpora in veliko več imam partnerjev na treningih. V Sloveniji je bilo tudi vselej tako, da so me drugi potiskali naprej, trener in ostali, tukaj pa te pustijo pri miru in se moraš naprej potiskati sam. A to pač moram sprejeti."

Sicer pa Žgank opaža veliko razliko pri pristopu k športu, saj je v Sloveniji vrhunskih tekmovalcev zelo malo, v Turčiji pa je izbor večji. "Slovenci smo izredno pridni, delovni in imamo sistem. Tam vzamejo življenje lažje in to se pri športnikih pozna."

In Žgank bo za vselej ostal del slovenskega juda in celjskega Sankakuja, kjer se je naučil osvajati kolajne. "Seveda imamo zelo dober odnos in izredno vesel sem kolajne Klare Apotekar. Tudi s trenerjem Marjanom Fabjanom in tekmovalci smo se pogovorili takoj, ko smo se videli," je še dejal tekmovalec, ki ga turški sotekmovalci kličejo kar Miko. Ta je nato turškim kolegom že spretno odgovarjal tudi v turščini.